Prvo noto večera so zapisale bleščice, svila in žamet obiskujočih, nedvomno odetih v skrbno izbrana svečana oblačila, ki so Cankarjev dom zapolnila v naraščajočem pričakovanju legendarne hrvaške glasbenice. Zatemnitev luči v Gallusovi dvorani je pospremil posnetek prepletenih monologov moškega in ženske, ki se v nekaj minutah prepustita izpovedovanju čustev ljubezni in strahu, žalovanju za izgubo intimnosti zaradi epidemije odtujenosti v današnjih blodnjah po virtualnih svetovih in zaključita z načrtnim odrivom tehnologije ob stran, v želji po dotiku in pogledu ljubljene osebe.

Ob prvi razsvetlitvi odra nas na njem pričaka poznana pojava v ohlapnih črnih oblačilih ter z modrim perjem okrašenem pokrivalu. S prvimi toni arije Ave Marija, ki jo je leta 1975 prvič prepevala v rock operi Gubec-Beg, utiša še zadnji šepet v dvorani, spev pa še danes pa velja za nepogrešljivi element njenega repertoarja. Takoj po prvem bučnem aplavzu nam predstavi svojo skrbno izbrano spremljevalno zasedbo, do katere v teku nastopa nekajkrat izkaže precej spoštovanja. Večkrat se obrne proti instrumentu, ki pesem vodi, po odigranem pa glasbeniku z nasmehom seže v roko in odobravajoče prikima v podaljšan aplavz publike.

Večer zapolnijo večje uspešnice pevkine zajetne diskografije in nekaj novitet, ki jih, vsebini primerno, dopolnjuje s tenkočutnim patosom ali poplesavajočim sprehajanjem po odru, vmes pa pripoveduje zgodbe o njihovem nastanku in tvori besedne igre.

"Presenetite nas!“ ukaže svojemu bendu, ko se zopet postavi na kraj odra in navdušeno spremlja počasi razvijajočo se nit interpretacije, ob komaj opaznem zamahu njene temno modre rokavice pa se preigravanje nadaljuje v pesem Život je samo moj. Za konec še nagovori svoje občinstvo "prijateljev“, ki vztrajno obiskujejo njene nastope in po napadu kašlja med Danas sam luda, zapoje še slavno Maglo umetnici svetovnega kova primerno.

V minus ji lahko štejemo le zaključek koncertnega dela s pesmijo Slovenija, od kod lepote tvoje. Čeprav je bila izvedba dobronamerna.