Josip se je v šovu Ljubezen po domače boril za Metkino srce, ko jo je osvojil, pa se je umaknil. Kot razlog je navedel, da ne more čez to, da ima Metka več premoženja kot on. Ta razlog pa je gledalce šova zelo razburil. Očitajo mu, da je igralec in da je že na začetku vedel, koliko ima junakinja podeželja pod palcem:

"Bumbar. Saj bi lahko odstopu na začetku, ko je videl, kakšno premoženje ima. Želel samo pokazat, da on pa nekaj je."

"To je pa tudi mene šokiralo, kakšen razlog je navedel. Pihal ji je na dušo, se kao zaljubil, potem pa tak razlog. Tukaj je pa res bila očitno igra in nič drugega."

"Star 70 let pa nima nič."

A Josip pravi, da je njegova vest čista. "Jaz imam čisto vest. Na koncu sva si oba oddahnila, da se je končalo tako, kot se je. Naj pa povem, da jaz šova gledal nisem in ne vem, kaj je bilo prikazano. Imava različne vrednote, materialne in nematerialne. Tukaj sva na diametralno nasprotnih bregovih. Ona je zrasla v okolju, v katerem je pomembno delati in imeti, jaz pa sem iz drugačnega testa," je pojasnil. Na vprašanje, ali z Metko ni imel resnih namenov, pa je odgovoril: "Če bi nanjo gledal v tej luči, bi se drugače obnašal." 

Dogodki se dogajajo po sugestijo velikih bratov, ki hočejo imeti tak in tak šov. Tu je zelo malo prostora, da posameznik naredi kaj izven tega, zato ni bilo možnosti, da bi Metko bolje spoznal.

Namignil pa je tudi, da tekmovalci v šovu nimajo veliko besede, kako se bodo odvili dogodki. "Dogodki se dogajajo po sugestiji velikih bratov, ki hočejo imeti tak in tak šov. Tu je zelo malo prostora, da posameznik naredi kaj izven tega, zato ni bilo možnosti, da bi Metko bolje spoznal. V šovu slediš sugestiji velikega brata in dogaja se, kar se dogaja, s tem ni izključeno, da se zgodijo tudi čustva. Ko luči ugasnejo, pa se vsak posameznik razgali v popolnoma drugačni luči in tisto je najbližje realnemu stanju. Takrat moraš najt način, da zakrpaš tiste praske, ki so se zgodile v pol zavednem stanju," pravi Josip. 

Dodaja še, da je šel v šov predvsem zaradi novih izzivov: "Bili smo v šovu, v šov gre človek zaradi novega izziva, da še kaj spozna na tem svetu. Tega šova nisem poznal, nisem gledal, nisem vedel, kako je to videti, z nadzvočno hitrostjo so me angažirali in pristal sem, da grem noter. Že prvi dan, ko smo se zbrali v Štanjelu, sem bil zgrožen do konca, nad primitivizmom, ki se je pokazal v tej skupini, v kateri smo prišli kot lovci. Toliko primitivizma v življenjem še nisem doživel, a ostal sem, ker nisem želel pokvariti šova. Nočem pa nikogar žalit ali kaj očitati. Ko sem šel v šov, sem se zavedal posledic in komentarjev, sprejemam vso odgovornost za svoja dejanja. Za psiho so to specifične okoliščine in ljudje se v šovu obnašamo bistveno drugače, jaz sem se predal toku dogodkov. Sprejmeš igro in se jo greš, to je posebno psihološko stanje."