"Ves čas smo gojili slovensko pripadnost in jezik, tako da prehod ni bil težaven in se zelo dobro znajdeta. Ravno včeraj pa sta se vrnila s francoskega tabora, saj ravno zaradi jezika vzdržujemo stik s francosko skupnostjo v Sloveniji. Drugače pa sta se zelo lepo vklopila," o tem, kako sta selitev sprejela otroka pove antropologinja, publicistka in filantropistka Jerca Legan Cvikl, ki se je sama najtežje poslovila od prijateljev: "To je vedno najtežji del, da ljudi, ki jih spoznaš, na nek način izgubiš, saj ne moraš imeti več tako stalnih stikov, kot nismo imeli tako močnih stikov s prijatelji v Sloveniji, v času ko smo živeli v Luksemburgu. Ni enostavno, ampak na srečo je danes svet tako globalen, da se lahko kadarkoli srečuješ in obiskuješ, kar tudi že počnemo. Oba sva rada prišla domov, čeprav je bila ob koncu mandata velika dilema, ali se vrniti ali ostati. Tukaj nismo imeli nič, saj smo pred šestimi leti, ko smo odšli, vse prodali. Nato sva kupila staro hišo, ki sva jo kar nekaj časa prenavljala. Jaz temu pravim moj tretji otroček, ker je bil to kar velik projekt. Najtežji del pri vrnitvi je bil ta, da je drugače živeti v okolju, kjer te več ljudi pozna, kot nekje, kjer si anonimen in se giblješ v nekih diplomatskih krogih. Ta anonimnost nam je v tem času zelo ustrezala, saj smo imeli ljubi mir. Sedaj pa se privajamo nazaj na vse lokalne posebnosti, kot temu rada rečem. Nekatere so v redu, če niso, poskušamo pomagati, če se ne da, pa bo šlo s svojim tokom naprej."

Jerca je priznala, da se je Ljubljana v zadnjih šestih letih zelo spremenila: "Predvsem se pozna blazen porast turizma. Je velika sprememba. Ljubljana je krasna, tako za živeti kot obiskati. Kot poslušava tujce, ne morejo prehvaliti. Pravijo, da je to res en tak skriti kotiček Evrope, sveta, kjer je varno, mirno, bogato in lepo."

In kaj mamica dveh otrok in žena diplomata, ki je nekoč imela zelo plodno akademsko kariero počne danes? "Še vedno imam svoje podjetje za strateško komuniciranje in nekaj strank, ki jih servisiram. Malo tudi predavam, a da bi se vrnila na univerzo, še ne razmišljam, ravno zaradi razmer, ki v javnih zavodih še vedno niso take kot bi morale biti. Stvari tudi puščamo še malo odprte, saj ne vemo, ali bo kakšna služba v tujini. Zanimanje je, vendar ne bi kar tako spet odšli. Bomo videli v jeseni. Sicer sem pa dejavna tudi kot podpredsednica društva SILA, organiziram SILA bazar in ples SILA Gala. Lansko leto smo zbrale 70 tisoč evrov, letos pa bomo denar podarile ženskam, žrtvam nasilja. Nekaj izkušenj z dobrodelnostjo imam že od prej, saj sem bila v Luksemburgu dejavna v društvu, katerega častna članica je evropska komisarka Viviane Reding, ki je bila velika pobudnica ženskih kvot v upravah podjetij."

Zaupala pa nam je tudi zasebne načrte oziroma, ali si s soprogom Milanom želita še kakšen sad njune ljubezni. "Vedno sem govorila, da sem si želela več kot enega, dva ali tri otroke, za pet sem že malo prestara, če bo še kakšen, pa ne bom rekla, da ne. Na poti pa še ni," zagotavlja.