Do 27. novembra bodo v zagrebškem Muzeju za umetnjost i obrt na ogled najboljše fotografije svetovno znanega splitskega fotografa Jadrana Lazića.

Retrospektivna razstava njegovega štiridesetletnega delovanja se je v hrvaški prestolnici sicer odprla včeraj, in to z velikimi pompom. Poleg hrvaške družabne smetane so se odprtja udeležili tudi mediji iz preostalih republik naše nekdanje domovine.

Lazić in Goran Višnjić sta dobra prijatelja. © Irena Kolar

Fotografije, ki so obkrožile svet
Da je Lazićeva razstava privabila tako veliko množico, ne čudi nikogar. Nekatere Hrvatove fotografije so namreč svetovno znane, saj jih objavljajo revije, kot so Gloria, Playboy, Cosmopolitan, Gente, Oggi, Stern, Marie-Claire, Sunday Magazine, In style in Premiere.

Čeprav je znan kot paparac, je Lazić uspešno pokrival vse novinarske žanre. Posnel je vojne grozote v Iraku, slavja športnih navdušencev, nogometne tekme in čisto navadne dogodke po Hrvaški. Najbolj ponosen pa je na posnetke mrtvega Leonida Brežnjeva in terorista Abuja Abasa , s katerimi je požel svetovno slavo. Širši množici pa so vsekakor najbližje njegove fotografije velikih zvezd. Zanj so med drugim pozirali Grace Jones, Jodie Foster, Ron Wood, Robert Mitchum, Gillian Anderson, Johnny Depp, Patrick Dempsey, Mickey Rourke, Chuck Norris, Goran Višnjić, Shannen Doherty, Milla Jovovich, Faye Dunaway, Cher, Christopher Reeve in še bi lahko naštevali. "Zelo zabavno je bilo delo z Larryjem Hagmanom. Vedno je imel pripravljeno kakšno dobro šalo ali anekdoto. Zelo težavni pa sta bili Gillian Anderson in Shannen Doherty," pravi Lazić, ki se je z nekaterimi zvezdami turi spoprijateljil. "Med svoje prijatelje štejem Jodie Foster, Jeana-Claudea Van Dammea, Gorana Višnjića, Chucka Norrisa in Angelico Bridges."

Živi ameriški sen

	Če si želiš zgraditi veliko kariero, si je v tem poslu ne boš, saj je konkurenca prevelika. Danes so zaradi mobilnikov s fotoaparatom vsi lahko paparaci. Jadran Lazić

Njegova življenjska zgodba se bere kot roman. S svetom medijev se je srečal že v osnovni šoli, svojo kariero pa je začel v dopisništvu Vjesnika. Splitčanu delo na Hrvaškem ni bilo dovolj, zato se je leta 1974 ne da bi znal francosko, odpravil v Pariz, kjer je delal za agencijo SIPA – PRESS. V začetku 80. je izdal knjigo Jaz, paparac, v kateri govori o svoji strmi karieri, leta 1987 pa se je odločil svojo srečo preizkusiti v ZDA, kjer ima zdaj svojo fotoagencijo.

Čeprav je zdoma že več desetletij, ni pozabil, kje so njegove korenine. Denar, ki ga bo zbral z razstavo in licitacijo svojih del na dobrodelni večerji, bo namreč namenil oddelku za rehabilitacijo otrok s posebnimi potrebami v Kliničnem bolnišničnem centru v Splitu.