Jadranka mladosti ni preživela s starši, saj te niso mogli obvladati njenega divjega duha in so jo zato vpisali v prevzgojni zavod.

"Nekaj let sem bila v prevzgojnem zavodu, ker sem bila problematična punca. Imela sem 12 let, domov pa sem se vrnila pri šestnajstih. Zame je bila to lepa, a težka izkušnja. Veliko so me naučili, za kar sem jim zelo hvaležna, a biti proč od staršev je težko. Da jih nimaš ob sebi, da nimaš mamine ljubezni, mislim, da je to v življenju najtežje preboleti. Večkrat sem imela tudi možnost, da grem domov, vendar nisem šla. Staršem te odločitve ne zamerim, saj me je življenje na ta način veliko naučilo. Vem, da so me imeli radi," pripoveduje Jadranka, ki odkrito prizna, da je že v rosnih najstniških letih kadila drogo: "Razlog, da so me dali v dom, je tičal v tem, da sem špricala pouk, nisem hodila v šolo, imela sem slabo družbo, kdaj sem že pri dvanajstih pokadila tudi kakšno travco."