Se strinjate, da ima Slovenija veliko privržencev rock glasbe?
Mislim, da je to značilnost Balkana. Še vedno obstaja segment ljudi, ki to radi poslušajo. Verjamem, da je razlika v primerjavi s preostalo Evropo.

Na Novem rocku letos niste nastopili, saj pravite, da je imel organizator podcenjevalne pogoje.
To je med nami in organizatorjem, nismo mogli uskladiti pogojev. Druga stvar pa je, da je izkoristil naše ime – bilo je na plakatih in v reklamah. To ni bilo fer, saj smo takoj rekli, da pod neko mejo ne gremo. A pustimo to, je šlo mimo.

Na vaši spletni strani sem opazila, da imate fane tudi v Srbiji.
Tam imamo neke ljudi, ki poslušajo našo glasbo že od prej. V Srbiji smo nastopali že pred desetimi leti. Dosti smo nastopali tudi v Zagrebu in izdali ploščo za Croatia Records, takrat največjo jugoslovansko diskografsko hišo. Imamo še nekaj poznanstva iz tistih časov in najbrž bomo to izkoristili v prihodnjem obdobju.

Primerjajo vas z Majkami.
Tako Majke kot mi igramo bazični rock 'n' roll. Primerjava je čisto na mestu.

Je vaš največji hit Revolver ljubezni?
Vem, da imajo ljudje zelo radi tudi Rojen leta 72. Lahko rečem, da sta to naša dva hita, dve kompoziciji, po katerih nas poznajo tudi tisti, ki sploh ne spremljajo, kaj delamo.

Kako to, da ste se odločili ustvarjati izključno v slovenščini?
Preprosto zato, ker se na neki način boljše izražamo. Vsi naši zadnji trije albumi so v 
slovenščini.

Ampak s tem se zapirate pred tujim trgom.
Veš, kako je s tem tujim trgom: imeli smo ambicije pri 20 letih, zdaj si glede tega v bistvu ne delamo nekih utvar.

Ste obupali?
Obupali je težka beseda; preprosto igramo drugačno igro.

Kako se rocker odloči, da začne pisati kriminalni roman (Psi brezčasja)?
Kar sem napisal, je stvar, ki je bila del mene že od zgodnje mladosti. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bom tega lotil. Vedno so me zanimale 
dobre zgodbe.