Prehladi in viroze trajajo od pet do deset dni in minejo sami od sebe. Za zdravljenje ni posebnega postopka, razen zadostnega počitka in zadostnega vnosa tekočine. Čeprav vitamini iz nekaterih živil ne morejo odpraviti simptomov, lahko pomagajo, da prehlad premagamo prej.
Za znano domače zdravilo proti prehladu, piščančjo juho, je več znanstvenih raziskav potrdilo, da ima sposobnost sproščanja dihalnih poti. Na drugem mestu po priljubljenosti je kislo zelje, ki ga odlikuje zelo visoka vsebnost vitamina C, zato blagodejno vpliva na imunski sistem in skrajšuje trajanje prehladov.
Viroze in prehladi so najpogostejše oblike akutnih okužb zgornjih dihal in prizadenejo vse starostne skupine. V povprečju se zdravi odrasli z blago okužbo srečajo dvakrat do trikrat na leto, predšolski otroci pa šest do osemkrat na leto. S prihodom zimskih mesecev, ki prinašajo nižje temperature, se poveča tudi pogostost prehladov in viroz, še piše portal Miss7.
Antibiotiki ne zdravijo virusov!
Prehlad je blaga virusna okužba, ki ne traja več kot en teden, in se kaže s kihanjem, smrkanjem ali zamašenim nosom, bolečim grlom in glavobolom. V redkejših primerih se virus lahko pojavi v obliki enteroviroze s prebavnimi motnjami, najpogosteje pa prizadene dihala s simptomi, kot so izcedek iz nosu, bolečine v grlu in po celem telesu ter povišana temperatura.
Čeprav mnogi posegajo po antibiotikih, da bi čim prej preboleli prehlad, ti ne predstavljajo ustrezne pomoči, razen če se poleg virusne razvije še bakterijska okužba. "Zdravljenje" prehladov in viroz se skrči na krepitev obrambnega mehanizma in lajšanje simptomov, ne glede na to, da običajno po petih do desetih dneh minejo sami.
Pomembno je, da vzdržujemo zdrav in močan imunski sistem v obliki preventive pred boleznimi, torej da se hitro odzovemo na napad okužbe. Najboljši način za to je uravnotežena prehrana, redna zmerna telesna dejavnost, izogibanje stresu in nenadnemu hujšanju ter kakovosten spanec. Če pa telesa nismo uspeli zaščititi pred prehladom, obstaja vrsta živil, ki bi lahko pospešila zdravljenje in naredila tistih nekaj dni znosnejših.
Tekočina kot zaveznik
Ustrezna hidracija telesa je v času prehladov in virusnih okužb zelo pomembna. Topli napitki v obliki juh in čajev bodo pomagali navlažiti sluznico grla in ublažili simptome bolečega grla, napitki iz svežega sadja ali zelenjave pa bodo poskrbeli za prepotrebne elektrolite. Čaji so odličen zaveznik v boju proti gripi in prehladu, z dodatkom medu in limoninega soka pa bo njihov učinek pri lajšanju simptomov prehlada še boljši. Zaradi svoje lepljive konsistence med pomaga zmanjšati draženje sluznice žrela.
Izbira vrste čaja vpliva tudi na potek razvoja bolezni, kot najučinkovitejši pa so se izkazali čaj iz kamilice, šipka, bezga in rmana. Limonin sok poleg tega, da je vir vitamina C, spodbuja delovanje žlez slinavk in jih spodbuja k izločanju sline, ki vlaži usta in grlo ter olajša požiranje. Upoštevajte, da vitamin C in med toplim napitkom dodajamo šele ohlajene, da ne uničimo dragocenih sestavin.
Hrana za hitrejše okrevanje
Da bi povečali zmožnosti telesa za boj proti okužbi, je treba krepiti obrambni sistem z uravnoteženo prehrano, ki temelji predvsem na sadju in zelenjavi ter polnozrnatih žitaricah, ki vsebujejo malo enostavnih sladkorjev iz predelane hrane in nasičenih maščob. Jedilnik obogatite z živili, bogatimi z vitamini C, E in A ter minerali: cinkom, bakrom in selenom. Obstajajo dokazi, da visoki odmerki vitamina C (1-2 g/dan) skrajšajo trajanje in lajšajo simptome prehlada. Zadostne količine tega vitamina zagotavljajo citrusi, kot so limone, pomaranče, grenivke, šipek in jagodičevje, ki prav tako vsebujejo ogromno antioksidantov. Če vitamin C jemljemo v obliki prehranskih dopolnil, ne smemo pozabiti, da lahko dnevni odmerki nad 2 grama povzročijo drisko, bruhanje in vrtoglavico.
Vitamin E, zlasti v kombinaciji s selenom, ima lahko pomembno vlogo pri preprečevanju prehladov in drugih okužb zgornjih dihalnih poti, vitamin A pa krepi imunski sistem in deluje na okrevanje in regeneracijo sluznice zgornjih dihalnih poti. Pogosto uživanje oreščkov, semen in sojinih izdelkov bo zagotovilo zadosten vnos vitamina E, medtem ko bo vnos vitamina A pokrit s korenčkom, ohrovtom, marelicami, sladkim krompirjem, brokolijem in jajci.
Upoštevati je treba tudi tradicionalna domača zdravila, ki se prenašajo iz roda v rod, še posebej, ker so nekatera dobila znanstveno potrditev svojega blagodejnega učinka na simptome prehlada. Kislo zelje, za katerega je značilna zelo visoka vsebnost vitamina C, ugodno vpliva na imunski sistem in skrajša trajanje prehlada. Spodbuja se tudi uživanje česna in čebule, saj vsebujeta učinkovine s protivirusnim in protibakterijskim delovanjem. Določene začimbe, kot so čili, poper ali kari, ki sicer spodbujajo drenažo, lahko sprostijo dihalne poti in ublažijo simptome, podoben učinek pa zagotavljata hren ali gorčica.
Končno dober prispevek avtorja !!