V večini primerov (90 odstotkov) je vzrok v ustni votlini, pri preostalih desetih odstotkih pa v drugih boleznih. Ustni zadah je lahko začasen in izgine po umivanju zob, spiranju z ustnimi vodami ali pa jedi. Lahko pa gre za trajno obliko, tako imenovani kronični ustni zadah, ki pa je resnejša oblika in prizadene do 20 odstotkov ljudi.

Vzroki
Vzroki za ustni zadah so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalnih povzroča zadah prevelika količina hlapljivih žveplenih spojin. Te nastanejo pri razkrajanju beljakovin s pomočjo anaerobnih bakterij. Med možnimi lokalnimi vzroki so slaba ustna higiena, parodontalna bolezen, suha usta oziroma kserostomija, obloge na jeziku (predvsem koren jezika), kronično vnetje žrela in obnosnih votlin, kajenje, hrana (česen, čebula, sir …) in določene diete. Možni sistemski vzroki so dehidracija, infekcije dihal, sladkorna bolezen, gastrointestinalne težave, jetrne in ledvične bolezni.

Je le halitofobija?
Pri približno četrtini pacientov, ki poiščejo pomoč, pa gre za pretirano skrb, da imajo slab ustni zadah. To imenujemo halitofobija. Ti pacienti so prepričani, da imajo slab zadah, čeprav jim tega nihče ne omeni. Slab ustni zadah običajno opazijo naši sogovorniki. Lahko pa ga tudi sami, če si pred usta in nos pridržimo roko in izdihnemo sapo.

Diagnoza in zdravljenje
Diagnostika ustnega zadaha je ambulantna. Diagnozo postavita zdravnik in zobozdravnik. Stopnjo zadaha lahko ocenita subjektivno ali objektivno s pomočjo halimetra (plinski monitor, ki meri hlapljive žveplene spojine v zraku). Cilj zdravljenja je usmerjen k odstranjevanju anaerobnih bakterij, ki proizvajajo hlapljive žveplene spojine in njihova gojišča.

Ker so vzroki za slab ustni zadah ponavadi v ustni votlini, je zdravljenje v domeni zobozdravnika. Ta bolniku svetuje glede pravilne ustne higiene, zamenja slabe zalivke, odstrani zobno gnilobo in zobne obloge ter izruva zobe, ki nimajo prihodnosti. Pri napredovali obliki parodontalne bolezni pa bolnika napoti k specialistu za ustne bolezni. Pri sistemskih vzrokih pa moramo zdraviti osnovno bolezen in ni dovolj le blažitev simptomov v ustni votlini.