Porušena stavba je bila prostor, kjer so bili pred bitkami na za življenje in smrt nastanjeni gladiatorji, tam so trenirali in se sproščali, v stavbi pa so imeli tudi bojne trofeje. Čeprav sam vhod v stavbo, ki leži na eni glavnih ulic legendarnega mesta, obiskovalcem ni bil dovoljen, je bila zelo priljubljena zaradi fresk gladiatorjev na pročelju.

Zgradba se je po poročanju Daily Telegrapha zrušila v soboto zjutraj, še preden so eno največjih italijanskih znamenitosti, ki jo letno obišče 2,5 milijona ljudi, odprli za javnost.

Na upravljavce Pompejev, ki so sicer uvrščeni na Unescov seznam zgodovinske dediščine, se je vsul plaz kritik, italijanski predsednik Giorgio Napolitano pa je dogodek označil kar za sramoto. Že prejšnji mesec je časnik Corriere della Sera razkril, da Pompeji zaradi napačnega vodenja postajajo velikanska šlamastika. Upravitelji mesta trdijo, da se je zgradba zrušila zaradi pomanjkanja sredstev, a na kulturnem ministrstvu zatrjujejo, da je denarja dovolj, vendar pa je uporabljen nesmotrno. K uničenju je sicer verjetno pripomoglo deževje, ki je namočilo stavbo med njenim restavriranjem, potem ko jo je v drugi svetovni vojni poškodovala zavezniška bomba.

Pompeje, ki jih je leta 79 uničil in nato zasul izbruh bližnjega vulkana Vezuv, so odkrili šele v 18. stoletju. Danes je 40 odstotkov mesta še vedno zaprtega za obiskovalce.