Dva para in 24 ur. Oba imata na razpolago le 24 ur. Prvi, brez hrane in vode ujet v temačnem rovu rudnika, srčno upa, da ju bodo uspeli najti v tem roku. Drugi v postelji hotelske sobe, stran od zakonskih partnerjev, preverja, če je seks še tako dober, kot je bil pred leti, ko sta bila še par. Za oba para je čas neskončen in prehiter hkrati. Te stvari ne gredo tako hitro. Zanje je potreben čas, ki pa ga imamo vse manj. Kakor nam sodobna naglica skopo odmerja čas za medsebojne odnose, intimo, ljubezen, tako intervencije v obliki spamov, nezaželene elektronske pošte, prekinjajo čas in besede obeh parov. Spam oziroma slamnata pošta je izjemno nadležna: polni elektronske poštne predale in smeti vseh 24 ur na dan. Dandanašnji smo vsi smo dosegljivi 24 ur na dan, ves čas smo priključeni in vključeni. Žepne napravice beležijo naše pozicije, gibanje, pogovore, sporočila in ves čas smo nadzorovani. Nenehno oddajamo in sprejemamo SMS sporočila, e-pošto, klepetamo po spletu in zdi se, da se tudi naša komunikacija zlagoma spreminja v spam, saj, priznajmo si, večinoma mlatimo prazno slamo.

Sodobna dramska oblika, ki jo Simona Semenič uporabi v 24ur, ima jezikovno, melodično in ritmično ubrano dramsko kompozicijo, v kateri se ukvarja z medsebojnimi, predvsem ljubezenskimi odnosi. Dvakratna Grumova nagrajenka (leta 2009 za 5fantkov.si in leta 2010 za 24ur) vam s svojo izvirno gledališko pisavo, tokrat na zelo humoren način pokaže, da svetovni splet in novi mediji, ki širijo možnosti sporazumevanja, ne pripomorejo veliko pri medsebojnem razumevanju.