"Nosečnice se lahko srečujejo s strahovi, posebej povezanimi s porodom ali posebnimi vidiki rojevanja, kot je na primer strah pred carskim rezom ali vaginalnim porodom," ugotavlja dr. Zalka Drglin, raziskovalka z Inštituta za varovanje zdravja RS. Po njenih besedah ni nič nenavadnega, da pred novimi nalogami ali okoliščinami, ki jih ne poznamo, občutimo nekaj nelagodja, ker nam manjka znanja, izkušenj ali zagotovila, da bomo okoliščinam kos. "Če imamo visoka pričakovanja do sebe, se morda sprašujemo, ali se bomo kot porodnice "izkazale". Če torej porod in dojenje doživljamo kot preizkušnji, kjer naj bi se dokazovale, je lahko to precej obremenjujoče," pravi. Dodaja, da je pot do dobrega poroda in uspešnega dojenja ravno obratna: potrebujemo nekaj preverjenih informacij, podporo naklonjenih ljudi, ki so pripravljeni podeliti svoje spretnosti in sprostitev v zaupanje.

Pomaga podpora izkušenih žensk

Sodobne ženske so po izkušnjah dr. Zalke Drglin na eni strani usmerjene v popolno materinstvo: "V času, ko je na voljo veliko informacij in ko poznamo različne pristope, se nekatere soočajo z občutki, da jih naloga presega, in v njihovih očeh dobiva neznanske razsežnosti; in lahko doživljajo strah in tesnobo." Pravi, da v tem primeru pomaga krepitev ob podpori izkušenih žensk, razvoj zaupanja v lastne kompetence, ki se razvijajo ob izkušnjah skrbi za druge dojenčke ali pa na primer v lastnih preizkušnjah, ko moramo vlagati napore in voljo za dosego določenega cilja.   "Na drugi strani imamo ženske, ki niso zares pripravljene na precejšnjo spremembo življenjskega sloga, z odpovedmi in odgovornostmi, ki ga prinese s sabo rojstvo otroka," ugotavlja dr. Zalka Drglin. Ko taka ženska zanosi, je pred njo naloga, da zares odraste, da torej prevzame nase vlogo, kot jo je prevzela njena mama, ko je rodila njo samo. "Če je bila njena izkušnja z materinstvom, ko je bila še sama otrok, dovolj dobra, je to tudi lepa popotnica; če pa vzorec materinstva, ki ga je izkusila, ne ustreza, ima pred sabo nekoliko zahtevnejše korake," dodaja.

Za depresijo od deset do 15 odstotkov

Pri nekaterih pa depresija "V nosečnosti nekatere ženske izkusijo depresivno razpoloženje, pa tudi tesnobo," opozarja dr. Zalka Drglin. Kadar gre za dalj časa trajajoče slabo počutje, ki mu same nismo več kos, je po njenih besedah smiselno pregledati, ali gre za zunanje razloge, in jih tam odpraviti. "Če gre za notranje razloge in si sami ne moremo ali ne znamo pomagati, je dobro poiskati drugo pomoč, lahko so to naši bližnji ali pa poiščemo svetovalno, psihološko ali zdravniško storitev," svetuje. V svoji knjigi Zima v srcu ocenjuje, da zaradi depresije trpi od deset do 15 odstotkov nosečnic: Pri nekaterih ženskah je bila depresija navzoča že pred nosečnostjo, pri drugih pa se prvič pojavi v nosečnosti.

Znaki duševnih težav v nosečnosti, med katerimi se lahko pojavijo zgolj nekateri izmed njih so:

• utrujeni ste, pa ne morete spati (ker ste zaskrbljeni ali tesnobni)
• spremenjen tek (nimate teka, prenajedanje)
• strahovi (npr. pred odprtim prostorom)
• jokavost (pogosteje kot ponavadi)
• pretirani občutki osamljenosti in zapuščenosti
• obsesivno kompulzivno vedenje (na primer pretirano umivanje rok)
• razdražljivost in nemir
• občutki krivde
• občutki nesposobnosti
• stvari in dejavnosti, ki so vas prej zanimale, vas nikakor ne zanimajo več

Veliko zanimivih podatkov lahko najdete v knjigi dr. Zalke Drglin Zima v srcu, je dostopna tukaj.