"Roman je klasika. Jaz sem ga bral pred nekaj dnevi in se še zdaj sodobno bere, ne glede na to, da je bil napisan leta 1925," je izid romana Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby v mehki vezavi, s katerim se je Mladinska knjiga včeraj priključila odštevanju do premiere četrte filmske adaptacije, pokomentiral publicist in filmski poznavalec Samo Rugelj.

Velikega Gatsbyja v režiji Baza Luhrmanna, ki bo naslednjo sredo v 3D-različici odprl canski filmski festival, bo še isti dan premierno mogoče videti v Kinodvoru, naslednji dan pa v Kolosejevih kinematografih.

Nova adaptacija in pristopi

Po besedah Ruglja gre za film, ki bo drugačen od klasične ameriške filmske ponudbe v naslednjih mesecih, predvsem pa bo, če dodamo, drugačen od svojih predhodnikov. Prvi je bil v režiji Herberta Brenona posnet v nemi dobi filma leta 1926, drugi v režiji Elliotta Nugenta leta 1949, a v javnosti večinoma ni znan, tretji, ki je doslej požel največ pozornosti, pa leta 1974 v režiji Jacka Claytona, ki je vlogi Gatsbyja in njegove nesojene Daisy zaupal Robertu Redfordu in Mii Farrow.

Vizualno razkošni Gatsby

Luhrmann, ki z inovativnimi priredbami klasičnih del iz markantnih obdobij, kot sta bila Romeo in Julija ter Moulin Rouge!, gledalce rad odpelje na bogato vizualno in glasbeno popotovanje, je za vlogo Gatsbyja izbral svojega Romea Leonarda DiCapria, za Daisy pa Carey Mulligan ter ostal zvest svoji filmski poetiki.

Ali če povemo po Rugljevo: "Za temo si je vzel roman, s katerim lahko izrazi, kar želi. Veliki Gatsby ima velik potencial pri prikazovanju dobe jazza v New Yorku. Po eni strani je bilo to obdobje, ki je omogočalo vse, na drugi strani pa je Gatsby z vsemi svojimi zabavami, ki jih prireja v čast svoje nesojene izvoljenke Daisy. In tu je (Luhrmann) lahko pokazal svoj potencial vizualno razkošnega filma."