Tako imenovane dovoljene droge so nadomestki za prepovedane droge, njihova prodaja pa ni nadzorovana. Običajno se prodajajo prek spleta oziroma v smart- ali headshopih. Gre za celo vrsto sintetičnih in rastlinskih snovi ter proizvodov, vključno z zeliščnimi drogami, tabletkami za zabavo in poskusnimi snovmi, veliko pa so jih izdelali prav zato, da bi se izognili nadzoru prodaje, v zadnji raziskavi ugotavlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Spletne prodaje psihoaktivnih snovi je vse več, tako kot več samih snovi. Lani je bilo evropskemu mehanizmu za zgodnje opozarjanje sporočenih rekordnih 41 novih snovi, predhodni podatki za letos pa ne kažejo na zmanjšanje njihovega števila. Center je naštel 314 spletnih trgovin.

Ponudba slovenskih trgovin

V slovenskih spletnih trgovinah lahko najdete denimo pasijonko, ki jo ponujajo kot relaksant z rahlimi psihedeličnimi učinki. Delovala naj bi kot pomirjevalo in rahel halucinogen, predvsem v kombinaciji z alkoholom. Mogoče jo je pripraviti kot čaj ali pokaditi, 30 gramov pa stane štiri evre.Na voljo je tudi  scullcap, ki naj bi imel podobne učinke kot marihuana. Uporabljal naj bi se ob stresu, glavobolu, menstrualnih težavah in nespečnosti. Scullcap se uživa podobno kot pasijonka, cena za 25 gramov pa je osem evrov.
“Ko sem bil v Nemčiji na obisku pri prijatelju, sem v enem izmed headshopov kupil nekaj gramov salvie. Pokadil sem jo s pipico. Kakšnega posebnega učinka na začetku nisem opazil, a po približno šestih urah mi ni bilo povsem jasno, kdaj je minilo toliko časa,” pravi 31-letni Jure. Salvia divinorum je sicer rastlina s psihoaktivnimi učinki, ki raste v mehiški zvezni državi Oaxaca.

Priporočila centra

Države članice morajo zaradi hitrega širjenja novih snovi vnovič proučiti in pregledati nekatere svoje standardne odzive na problematiko drog, opozarjajo v centru. Lani sta Irska in Poljska sprejeli zakonodajo za omejitev proste prodaje psihoaktivnih snovi, podoben (policijski) nadzor je uvedla tudi Velika Britanija.

Prepovedane droge

Raziskava opozarja na vse bolj razširjeno domačo pridelavo konoplje v Evropi. Po oceni mednarodnih ustanov je bilo v Evropski uniji (EU) lani 22,5 milijona uživalcev. Evropa je sicer največji globalni trg za hašiš. Na leto je v EU skupaj z Norveško, Hrvaško in Turčijo zasežena skoraj polovica svetovnih količin hašiša. Leta 2009 je bilo zaseženih 594 ton droge.
V Evropi je bilo lani od 1,5 do dva milijona uživalcev amfetaminov, 2,5 milijona uživalcev ekstazija in 4 milijone uživalcev kokaina. Po številu smrtnih primerov zaradi uživanja drog je Slovenija v EU na 15. mestu in je pod povprečjem EU. Na vrhu kraljuje Estonija, kjer je smrtnih primerov sedemkrat več kot pri nas.