"Okužba s tetanusom se najpogosteje pojavlja pri starejših necepljenih ljudeh, ki se okužijo pri delu na vrtovih ali delu z živalmi," pravi zdravnica Jadranka Grakalić Ljubetić in dodaja, da je za okužbo dovolj že majhna površinska rana. Če bakterija Clostridium tetani, sicer živeča v prsti ter črevesju ljudi in živali, zaide v rano, se začne tam razmnoževati in sproščati toksin, ki učinkuje na živčevje in povzroča mišične krče.

Začne se z nasmehom
"Najprej se začnejo krčiti mišice na obrazu," pravi Grakalić Ljubetićeva in dodaja, da se to pri bolniku sprva kaže z značilnim nasmehom. Obenem se začne razvijati otrdelost mišic v hrbtu, okončinah in dihalih. Mišične krče spremljajo povišana telesna temperatura, znojenje in zvišan krvni tlak.

Krajši čas, resnejša okužba
"Če se bolezen razvije v prvih sedmih dnevih od okužbe, je smrtnost izjemno visoka," opozarja sogovornica, toda po njenih besedah se pri nekaterih prvi znaki bolezni lahko pojavijo tudi mesec po okužbi. Velja torej pravilo: čim krajša je inkubacijska doba, tem hujša je bolezen.

Cepivo na deset let
"Tetanus je bolezen, ki jo je mogoče preprečiti," pomirja Grakalić Ljubetićeva in zagotavlja, da je cepivo proti tetanusu varno in zanesljivo. Proti tej hudi bolezni se je treba cepiti vsakih deset let, poškodovanci pa že, če je od cepljenja minilo pet let ali več. V Sloveniji obvezno cepimo predšolske in šolske otroke. Kljub rednemu cepljenju v otroštvu pa je treba cepljenje vsakih deset let (če medtem ni bilo nobene poškodbe) poživiti z enim odmerkom cepiva. Če se poškodujete, morate takoj obiskati zdravnika, ki bo v vaši zdravstveni dokumentaciji preveril cepljenje proti tetanusu ter se na podlagi podatka o tem, kdaj ste bili nazadnje cepljeni, in vrste poškodbe odločil o zaščiti pred to nevarno boleznijo.