Nova tehnika testiranja zarodkov bi lahko znatno povečala možnosti uspešne zanositve in donositve ob umetni oploditvi. Test omogoča prepoznavanje kromosomskih nepravilnosti, ki so poglavitni vzrok za izgubo otroka v zgodnji nosečnosti, še preden zarodke vnesejo v maternico. Izvedenci s klinike Care Fertility v Manchestru menijo, da bo nova tehnika do trikrat povečala uspešnost umetnega oplojevanja.

Nov kromosomski test
Kromosomske nepravilnosti so vzrok za kar 70 odstotkov prekinitev nosečnosti – tako pri umetni kot pri običajni oploditvi. Nova tehnika omogoča preverjanje kakovosti zarodkov, ne da bi jih poškodovali. "Prej smo pod mikroskopom videli šest, mogoče deset zarodkov, pri čemer smo se zavedali, da jih je pol kromosomsko abnormalnih, ampak tega nismo mogli preveriti. Zdaj imamo objektiven test, ki je povezan z zdravo nosečnostjo," je povedal direktor klinike Simon Fishel.

Peti dan je odločilen
Test se opravlja okrog petega dne, ko se zarodek pri naravni zanositvi običajno vsadi v maternico oziroma ga tja umetno vnesejo iz inkubatorja, je razložil Fishel. "Takrat je zarodek sestavljen iz dveh delov – majhne žogice celic, ki bo postala otrok, in zunanje plasti celic, ki se razvije v posteljico. Na tej stopnji lahko opravimo majhno biopsijo zunanje plasti celic, ne da bi se sploh dotaknili celic, iz katerih bo zrasel otrok. Potem lahko analiziramo vse kromosome, ki nam povedo, kakšno je stanje celic, iz katerih se bo razvil otrok – in to tik, preden jih vsadimo v maternico," je pojasnil Fishel.

Največ šest poskusov
Zavarovanje krije umetno oploditev od 18. do 43. leta. "V okviru specialistično-ambulantne dejavnosti imajo pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo ženske od 18. do 43. leta starosti, in sicer do največ šestih ciklusov za prvi porod živorojenega otroka, za vsak nadaljnji pa do največ štirih ciklusov," pojasnjuje Damjan Kos z ZZZS. "Zavarovanci imajo tudi pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini, če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, hkrati pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje," dodaja Kos.

Oploditev zunaj telesa
Obstaja več načinov umetne oploditve. Eden izmed najpogostejših je klasičen IVF (in vitro fertilisation), ki sta ga pred 32 leti prva testno izvedla britanski fiziolog Robert Edwards (letošnji nobelovec za medicino) in njegov rojak, ginekolog Patrick Steptoe.

Postopek je naslednji:

1. Punkcija jajčnikov
Po hormonskem spodbujanju jajčnikov s punkcijo pridobijo jajčne celice.

2. Oploditev v gojišču
Jajčne celice takoj prenesejo v ustrezno gojišče in oplodijo s prečiščenim semenom partnerja.

3. Razvoj v inkubatorju
Po oploditvi se oplojene celice razvijajo v inkubatorju z optimalnimi razmerami. Delitev spremljajo vsak dan in beležijo morfološke spremembe zarodkov. Odvisno od števila oplojenih jajčnih celic, njihove kakovosti in morfoloških meril se odločijo za tri- ali petdnevno gojitev zarodkov.

4. Vnos v maternico
Vitalne in morfološko primerne zarodke vnesejo v maternico tretji ali peti dan po oploditvi – odvisno od števila in kakovosti zarodkov. Podaljšano gojenje zarodkov omogoča boljšo selekcijo zarodkov za vnos v maternico.