Zanimivo je, da ravno film z najbolj slovenskim naslovom deluje najmanj slovensko. Že res, da je mučen in počasen, a nikakor mukotrpen in dolgočasen. Levji delež tega, da je sveža Kozoletova zgodba o študentki, ki se prostituira in študira le o tem, kako bi odplačala kredit za stanovanje v Ljubljani in zbežala pred zvodniki, dovolj prepričljiva za domače občinstvo, seveda nosi odlična Nina Ivanišin, vendar pa gre zasluge pripisati tudi režiji in preostali igralski zasedbi. Poleg občasne rigidnosti v odnosu med protagonistko in njeno študentsko kolegico (Maruša Kink) ter napol izpeljanega lika fanta (Uroš Fürst) je Slovenki mogoče očitati le še to, da dialogi o smrti in osamljenosti v filmu, ki poskuša biti čim bolj naraven, delujejo umetno, sicer pa gre za dramo, kakršne v Sloveniji ni bilo že nekaj časa.