Diamanti naj bi bili stari približno štiri milijarde let, torej skoraj toliko, kot naš planet, ki šteje 4,5 milijarde let, so v poročilu v znanstveni reviji Nature zapisali avstralski in nemški raziskovalci in dodali, da bi najdba lahko spremenila teorijo o nastanku našega planeta.

"Še vedno smo v šoku, saj je bilo to zadnje, kar smo pričakovali," je dejal geolog Alexander Nemchin s Curtinove univerze za tehnologijo iz zvezne države Zahodna Avstralija. Diamante so našli ujete v kristalih cirkonijevega silikata na zahodu Avstralije. Vseh 50 diamantov je zelo majhnih, največji meri le 70 tisočink milimetra, kar je približno debelina človeškega lasu.

Nemchin je povedal, da bi najdba lahko imela velik vpliv na znanstvenike, ki poskušajo razvozlati geološka dogajanja v najzgodnejših obdobjih Zemlje, saj naj bi se diamanti oblikovali približno milijardo let pred najstarejšimi doslej odkritimi diamanti.

Kot je pojasnil Nemchin, je za oblikovanje diamantov potreben visok pritisk tektonskih plošč, znanstveniki pa so doslej verjeli, da so bile plošče v tako zgodnjem obdobju Zemljine zgodovine pretanke, saj je bil planet takrat le staljena krogla.

"To pomeni, da je možno, da je stara Zemlja postala podobna sodobni Zemlji mnogo prej, kot smo predvidevali," je dejal.