Darja Švajger
Koliko časa ste se pripravljali na ta večer?
Snemanja, vaje, začelo se je pripravljati nekje spomladi, potem počasi zori, vmes se posname, pošlje, si sprejet ali ne, snemaš naprej, popravljaš. Kakšnega pol leta, da je to potem na odru.

Kaj vam več pomeni, zmaga ali promocija?
Vsekakor je zelo lepo zmagati, je pa pomembno tudi, da je promocija. Zame je glasba v prvi vrsti užitek, potem pa ni nič narobe, če te še nagradijo.

O čem poje vaša pesem?
O prav posebnem mestu, ki je otok ob Muri. Da ne bom kaj narobe rekla – treba bi bilo vprašati Ferija Lainščka – je prostor za zaljubljene, govori o tem in o sanjah. Je pesem o ljubezni, ki ni bila uresničena, morda pa še bo. Take imam najrajši – optimizem, ki veje iz nje; v življenju nikoli ni nič izgubljenega.

Čeprav naj bi bila vsaka ljubezen, ki želi biti romantična, neizpolnjena?
Nisem nagnjena k svetobolju, raje imam izpolnjene ljubezni.

Kako je pesem prišla do vas?
S Patrikom Greblom sva se dogovarjala, nekako sva jo napisala skupaj, Patrik je pisal, potem sva se dobila in končala. Ko je bila pesem v kompletu, sva prosila gospoda Lainščka, da napiše besedilo.

Kakšno je vaše mnenje o kvotah slovenske glasbe?
Več kot je, boljše je. Sem za, da se jo vrti, ne vem pa, ali je dobro, da se ljudi prisiljuje v to. Je dvorezen meč. Morda bi si želela, da bi to počeli bolj samoiniciativno, ne pa določeno z zakoni.

Bi bili bolj veseli nagrade občinstva ali žirije?
Vsake. Ne da se tehtati, katera je več, katera manj. Gotovo sem vsake vesela, tudi za interpretacijo, ki sem jo dobila danes. To so nagrade, ki me pobožajo, dajo zagon za naprej.

Se vam ne zdi čudno, da še nikoli nista občinstvo in žirija izbrala iste pesmi?
Tudi to se mogoče kdaj zgodi, pustimo se presenetiti. Komisija ima ponavadi druga merila, poslušalec meri z všeč – ne všeč, komisija pa pogleda tudi kakšne druge stvari. Tudi sama sem že kdaj bila v komisijah in tako pač je to.

Bi se odrekli ti nagradi za še eno zmago na Emi?
O, nobeni nagradi se ne bi odrekla za drugo. To je krasno, je moja in je ne dam nikamor!

Kaj je za vas razlika med Slovensko popevko in Emo?
Ena blazna razlika je, da je tukaj orkester, kar je super – čeprav bi bilo fino, če bi se zvok lahko malo posodobil. Z orkestrom si nekoliko omejen pri nekaterih stvareh, a mi je krasen, bistveno bolj všeč kot plejbek, ko je glasba posneta in poješ v živo čez. Morda pa je razlika tudi vsebinska: da ne bom krivična do Eme, toda tukaj malo bolj oplemeniteno v smislu kakovostne glasbe. Mogoče bi se lahko reklo tudi malo manj komercialno. Ne gre se na zunanji blišč, temveč na vsebinski.

Koliko se bo zvišala cena vašega nastopa?
O tem pa sploh nisem razmišljala. Ste mi pa dali idejo, bom razmislila!

Katja Fašink
Nekateri glasbeniki so se pripravljali od aprila, kaj pa vidva?
Ne, midva sva imela vaje za Popevko zadnja dva tedna. Med poletjem je vsak potoval s svojimi dragimi, res se nisva dosti pripravljala. Petkrat sva imela vaje, dvakrat, trikrat sva šla skozi. Treba je paziti tudi, da se ne naveličaš komada.

Kako, da sta se odločila za duet?
Pesem je taka, da moški in ženska govorita drug drugemu, kaj čutita, jaz njemu navržem: "Včasih si dvignil me nad tla, ponesel do neba," on pa meni: "Vse je isto, kot takrat, le še bolj imam te rad." Se pravi, da ljudje dobijo nazaj komunikacijo v – predvsem dolgih – odnosih.

Kako je pesem prišla do vas, ste jo izbrali sami ali jo je kdo drug?
Pesem je bila v originalu napisana zame, potem pa se mi je zdelo super, če bi bil duet. Besedilo je napisala Damjana Kenda – Hussu, komad Boštjan Grabnar. Preprosto smo se po zelo hitrem postopku odločili, da bo duet, in ni nam žal.

Glede na to, da je to slovenska popevka, kakšno je vaše mnenje o kvotah slovenske glasbe na radiih?
Absolutno se slovenska glasba vrti premalo, premalo se podpira slovenske avtorje,  slovenskim vokalistom dajejo premalo možnosti, da se predstavijo. Zdi se mi škoda. Konec koncev smo dežela svetovnih prvakov v boksu, smučanju, plesu, in bi lahko tudi na področju glasbe bolj stopili skupaj.

Bi bili bolj veseli nagrade občinstva ali žirije?
Osebno bi mi največ, oziroma mi pomeni največ nagrada občinstva. Zanima me, kaj si o najinem delu misli več tisoč ljudi. Konec koncev pa je tudi zelo lepo dobiti nagrado občinstva, tudi strokovnjaki odtehtajo svoje, zato pa so strokovnjaki.

Morda tudi zato, ker je to boljša promocija?
Ne vem, če bi temu rekla tako. V življenju se trudiš biti čim bolj prijazen in dober do ljudi, bolj ko si izpostavljen, bolje ko si videti, več ko imaš pokazati, več imaš polen pod nogami. Pred dnevi sem izjavila nekaj najmodrejšega: Nisem najboljša pevka, mama, žena, poslovna ženska, zagotovo pa sem zmagovalka v preskakovanju polen.

Bi se odrekli ti nagradi za zmago na Emi?
Nikoli. Absolutno mi zmaga na Slovenski popevki pomeni več.

Kakšna pa je za vas razlika med Emo in Popevko?
Razlika je velika. Pri Emi ni treba oddati notnega zapisa, tukaj ga je treba. Na Slovensko popevko ne pridejo "kar eni" avtorji. Konec koncev z Rokom nisva organizirala nobenega glasovanja, pri Emi pa se mi zdi, da je bilo že kdaj malo zrežirano. Ne bom rekla s strani RTV Slovenija, zelo spoštujem njihov sistem, zmagovalci so si znali priboriti zmago s televotingom.

Koliko se bo zvišala cena vašega nastopa?
Ne bo se zvišala, pojem iz veselja in hobija. Mislim, da bom bolj iskana, to je super, kar se tiče nastopov.

Verjetno se imate za zmago zahvaliti tudi videzu.
Za svoj videz seveda skrbim v svojih salonih. Tudi stajling je ideja naju s kreatorko Sašo Pust, na obleki je več kot kot tri tisoč kristalov Swarovski, idrijska čipka in nekako imam načrte narediti kakšno manjšo kolekcijo z idrijsko čipko. Izviram iz Idrije, sama sem klekljala deset let.

A, tudi klekljate?
Da, da ne bo kdo rekel, da ne znam! Idrijska čipka je nekaj najlepšega. Svile, žameta, usnja je na metre, čipko pa je treba narediti. Zato je moja zmaga tudi zmaga vseh idrijskih klekljaric, ki so pomagale klekljati čipko za mojo obleko.