“Ker sem jaz tvoja dama in si ti moj moški,” je tone in angleške besede lovila sedemletna Lina. Verjamem, da je tone ulovila bolje kot večina njenih vrstnic, a za zmago v oddaji Slovenija ima talent bi, vsaj po moje, morale biti prepričljive tudi besede. Te pa so takšne lahko le, če se pevec z njimi poistoveti in jih razume, ne pa da “samo poje melodijo”, kot je povedala Lina. Vseeno je bilo to dovolj za zmago. “Danes uživaj, jutri pa je običajen šolski dan,” ji je na srce položil Branko Čakarmiš, toda že naslednji dan so kamere “njegove” televizije deklico spremljale v šolo. Res, čisto navaden dan ...

Pomanjkljivost. Profesionalno spolirana oddaja je bila tudi profesionalno zmanipulirana. Pomislite na primer, v kakšnem vrstnem redu so nastopali tekmovalci: favoriti so bili vsakič na koncu. Ali kako so poptevejevci med finalno oddajo, ko so z vmesnimi javljanji sporočali rezultate referenduma, politike pripravili do tega, da so reklamirali – talente. Pa kako je bilo že od začetka jasno, da so navdušeni nad Lino. Res ni presenetljivo, da je bila gledanost finala rekordna. Ta pa je, kakorkoli obračamo, “cel pojnt tega šova” (če si sposodim Luciennino izjavo o bistvu), saj prinaša oglase, z njimi pa denar. A ker so podatke o gledanosti z veseljem objavili, podatkov o glasovanju pa sploh nočejo, sumim, da je pravi zmagovalec morda kdo drug. Če pa so rezultati verodostojni, lahko rečem le, da Slovenci ne znamo izbirati – ne na talentih, še manj pa na Emi.