V slovenske kinematografe prihaja vaš film, ki je tudi vaš prvi celovečerec. Kakšni so prvi občutki?
Občutki so super, dogaja se mi film. To, kar se dogaja v filmu, da lahko neka majhna stvar premakne in spreobrne zgodovino enega posameznika, se nekako dogaja meni. Nisem pričakoval, da bomo šli v kino, saj smo naredili televizijski film, pravila pa so takšna, da se film v tem primeru predvaja samo na televiziji. Mislim, da si film zasluži, da gre v kino. Držali so obljubo, ko so rekli, da gremo v kino, če zmagamo na festivalu (festival slovenskega filma, op. a.). Zdaj sem zelo vesel, da bo publika imela priložnost, da vidi film, ki ji je namenjen.

Žirija na festivalu slovenskega filma se je odločila, da je v vašem filmu največ komičnih in nepozabnih vložkov. Režiser Mitja Okorn je povedal, da je imel od vseh filmov največ prizorov, ki so navdušili in nasmejali. Bodo film enako doživljali gledalci?
Tega ne morem predvidevati. In bilo bi tudi nekorektno, če bi karkoli povedal. Želim si, da si vsak ustvari svoje mnenje. Gledalci naj gredo v kino, naj pogledajo film in upam, da bodo uživali. Imeli smo predpremiero in komentarji so bili več kot dobri.

Kako ste bili zadovoljni s premierno predstavo prejšnji teden?
Bilo je super. Skušal sem se pogovarjati s tistimi, ki me ne poznajo, da bi dobil posredne informacije. Po navadi avtorjem vsi povedo, da so dobro naredili. Komentarji so bili vseeno dobri. Gre za grenko-sladko komedijo o resničnem življenju v Sloveniji, in mislim, da lahko zadovolji gledalce.

Koliko zlatih rol pričakujete?
Nobene (smeh). Bom vesel ene. So namreč težki časi za kino. Najpomembnejši je prvi teden. Za tiste, ki bodo prišli v kino, ne dvomim, da bodo širili reklamo.

Izbrali ste cenjena in preverjena igralska imena. Ste si jih zamislili že pri pisanju scenarija?
Nekatere da. V filmu je veliko različnih likov. Za glavno vlogo Johana sem od začetka imel v mislih Gregorja Bakoviča in si nisem niti upal pomisliti, da je ne bo sprejel. K sreči v tem obdobju, ko se je snemal film, ni imel nobene vaje ali predstave.

Je bilo koga od igralcev težko prepričati, da nastopi v vašem filmu?
Večinoma ne. V Sloveniji se ne posname veliko filmov. Igralci si večinoma želijo igrati v filmu, če je vsaj malo dober scenarij in dober režiser. Zanje je najlepši občutek priti na lastno premiero.

Ali po vašem mnenju znani igralci zagotavljajo tudi večji uspeh filma?
Mislim, da ja. Ni me vodila uspešnost filma, bolj sem razmišljal, kakšna bo njegova kakovost. Dobri igralci so kakovostni, zato so tudi dobri igralci. To je zmagovalna kombinacija.

Film prikazuje dokaj realno sliko današnje družbe. Kakšno je vaše osebno sporočilo gledalcem?
Všeč mi je beseda upati, ki ima dvojni pomen v slovenskem jeziku, in sicer upati in si upati. Če si upaš, lahko marsikaj spremeniš. Ne smemo čakati, da se nam življenje zgodi samo in obupati. Treba si je upati in upati. Mi smo tisti, ki premikamo meje in govorimo, kaj nam je všeč in kaj ne.

Glavnemu protagonistu se zgodi veliko stvari, od vzponov do padcev, konec pa je vendarle srečen...
Vsi pravijo, da je srečen konec. Ni klasičen "happy end“. Lahko rečem, da je srečen konec vsaj malo boljši od njegovega bledega življenja, ki ga ima v današnjem sistemu. Rad uporabim izraz iz nogometa – tudi če v 90-minutni tekmi izgubljaš, se v sodnikovem podaljšku lahko zgodi marsikaj. To je glavno sporočilo filma – da ljudje ne obupajo, temveč uživajo v življenju, ker vsak dan nosi nekaj lepega in novega. Treba je uživati v življenju v vsakem trenutku.

Je kakšen prizor osnovan po resničnem dogodku?
Veliko jih je.

Ste dali v film kaj osebne note?
Mene ni (smeh), je pa dosti stvari, ki so bile vpletene v moje življenje neposredno. Cel film recimo je zasnovan na tekstu, ki sem ga prebral v Žurnalu. Začelo se je tako, da je imela ena kvaziestradna zvezda naporen teden. Pisalo je, da je morala na fitnes in lifting, pa sprehajati psa in iti v studio na morje, nekaj podobnega.

Ste se ravno zato odločili, da v filmu prikažete Žurnal (kot časopis)?
Da, ker sem prebral takšen članek. Potem sem začel razmišljati: če ima takšna zvezdnica tako naporen teden, kakšen je šele teden delavca, ki gara.

Imate kakšno nepozabno anekdoto s snemanja?
Negativna je bila, da se je med snemanjem poškodoval Ivo Ban. Roko je dal na fulminat (mini petarde, ki se uporabljajo kot efekti pri filmu). Poškodba je bila tako huda, da je moral na šivanje. Pozitivnih pa je bilo več. Med snemanjem smo res uživali.

V filmu igra tudi Branko Đurič Đuro, ki je za stransko vlogo prejel vesno, ni pa nikjer omenjen, niti v reklamnih materialih niti v napovedniku. Kaj je na tem?
Sploh ne vem, da on igra v filmu (smeh). To je naš interni dogovor, tako smo se zmenili.

Ali lahko pričakujemo nadaljevanje filma?
Mislim, da ne. Je lepo zaključena zgodba o nekem današnjem trenutku.

Hvala za Sunderland je vaš prvi celovečerni film. Imate v bližnji prihodnosti v načrtih še kakšnega?
Absolutno. Pišem scenarije in upam, da se zgodi spet kakšen Sunderland in da dobimo priložnost, da posnamemo film.