Jutri, prav na re-žiserjev 51. rojstni dan, bo na slovenskih odrih (v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma) prvič uprizorjen Michelangelo Tomaža Pandurja, ki je nastal po motivih drame Michelangelo Buonarroti Miroslava Krleže. Režiser je v ospredje postavil lik umetnika, ki ga preganjajo lastni demoni, ter soočanje z okoljem, v katerem živi, religijo in cenzuro. Kot je pri Pandurju že v navadi, pa tudi tokrat ne bodo manjkali filmski elementi, saj je celotna predstava videomapirana.

"Seveda je Michelangelo že kot figura v renesansi vzbujal neverjetne polemike in konflikte. Bil je vizionar, daleč pred svojim časom, mi pa njegovemu vizionarstvu sledimo tudi v tej predstavi in poskušamo premakniti gledališko formo iz klasičnega teatra v performativno instalacijo," svojo odrsko interpretacijo pojasnjuje Pandur, ki je vlogo Michelangela zaupal hrvaškemu igralcu Liviu Badurini, sicer pa ohranil ustaljeno ekipo, ki je "zelo avtorska in se zelo dopolnjuje", kar znova pomeni tudi glasbo dua Silence.

Neodvisnost informacije

Slovensko-hrvaško-italijanska koprodukcija je pred Slovenijo že doživela premiero v Italiji in na Hrvaškem, kjer je bila sprejeta z mešanimi občutki.

"Predstava je imela premiero v Italiji in ima fantastične kritike, v Zagrebu pa je, kot vse moje predstave, sprožila ogromno kritik, ker se je pri delu katoliške javnosti – enako, kot v času nastanka Sikstinske kapele, ko je Michelangelo slikal gole ljudi – sprožil val polemičnosti. Govoriva o eni kritiki, ki so jo v Sloveniji prevzeli najraje od vseh, sicer pa ima predstava odlične referenčne evropske kritike," odzive v Zagrebu komentira Pandur, ki ga kritike, kot pravi, ne motijo, saj teater mora sprožati razburjenje: "Predstava je živa in mora malo prebuditi ter vznemiriti ljudi. To se mi zdi smisel gledališča, saj je drugače gledališče mrtvo."