Kontroverzni hrvaški režiser Oliver Frljić, ki ga lahko ljubitelji gledališča pri nas največkrat ujamejo na odru Slovenskega mladinskega gledališča, odšteva dneve do četrtkove premiere Treh sester v Prešernovem gledališču.

Prvo sodelovanje s kranjskim ansamblom je tokrat pomenilo tudi odmik za Frljića, ki se je v zadnjem obdobju večinoma ukvarjal z avtorskimi projekti, tokrat pa segel po tekstu ruskega klasika Antona Pavloviča Čehova in v njem iskal tisto, česar ni bilo v ospredju. "Nismo želeli ponavljati znanega, temveč sem se ukvarjal predvsem z različnim dojemanjem časa," je povedal režiser, ki ni znan le po drugačnih režiserskih pristopih, ampak tudi po drugačnem delu z igralci.

Brez egov, brez zvezd
"Nikoli ne zahtevam, da bi bili igralci poslušna vojska, in ne verjamem v klasično vlogo režiserja. Največji poraz bi bil, če bi vsi mislili isto, kot smo mislili na začetku," je pojasnil Frljić, da je bila izkušnja z njim nekaj posebnega, pa niso mogli izpustiti niti igralci.

"Oliver zahteva drugačen način igre, pri katerem moramo požreti vsak svoj ego. To nas je velikokrat frustriralo, na koncu pa smo vseeno prišli na neko skupno točko," je povedala ena od treh "sester" Vesna Pernarčič, druga, Darja Reichman, pa dejala, da je polna pričakovanj, kaj se bo zgodilo, ko bo predstava prišla pred publiko, in dodala: "Vsekakor je bilo zelo nenavadno."