Canski črni labodi

Foto: Žurnal24 Če je Lars von Trier predlani šokiral z Antikristom, letos tega ni počel z dobro
Zmagovalci Cannesa. Nekateri slavili v nagradah, drugi v pridobivanju pozornosti.
Oglej si celoten članek
Ravno toliko, če ne celo večjo pozornost kot Terrence Malick je v 
Cannesu požel Lars von Trier.

Letošnji canski festival, ki se je z zmago Drevesa življenja (The Tree of Life) ameriškega režiserja Terrencea Malicka končal v nedeljo, je poleg renesanse največjega filmskega dogodka v Evropi, ki se je kazala v obisku številnih zvezd svetovnega formata in zanimivem programu, ponudil tudi dobro mero kontroverznosti. Ravno toliko, če ne celo večjo pozornost kot Malick, ki si je s težko pričakovanim in velikopoteznim filmom o nastanku življenja, v katerem med drugim igrata Brad Pitt in Sean Penn, prislužil zlato palmo, je namreč požel Lars von Trier. Danski režiser, ki je zlato palmo dobil leta 2000 za Plesalko v temi, predlani pa cansko publiko vznemirjal z Antikristom, je tokrat razburjal s šalami, da simpatizira s Hitlerjem, namesto kipca, za katerega se je potegoval s filmom o koncu sveta Melanholija (Melancholia), pa tako sprovociral prvo izključitev v zgodovini festivala. Ker enaka usoda ni doletela tudi njegovega filma, je ta ostal v tekmovalnem sporedu in Kirsten Dunst prinesel nagrado za najboljšo igralko. Zlata palma za najboljšega igralca je šla v roke Jeanu Dujardinu za vlogo v Umetniku (The Artist), velika nagrada žirije pa dramama Nekoč je bilo v Anatoliji (Once Upon a Time in Anatolia) turškega režiserja Nurija Bilgeja Ceylana in Otrok s kolesom (The Kid With a Bike) belgijskih bratov Dardenne.

Foto: Žurnal24 Kirsten Dunst

Keith Allen proti kraljevi družini
Javnost je pred von Trierjem sicer uspešno razburjal tudi Keith Allen, oče pevke Lilly Allen. Britanski igralec in občasni režiser, ki je v Cannesu predstavljal film Nezakoniti uboj (Unlawful Killing), z dokumentarcem o smrti princese Diane ni navdušil kritikov, poleg tega pa je vprašljiva tudi njegova pot po kinematografih. Zaradi sporne vsebine, zaradi katere so odvetniki od Allena, če bi ga hotel prikazati v domači Veliki Britaniji, zahtevali 87 rezov, tako zagotovo ne bo prikazan na Otoku. Druge gledalce bodo morda odvrnili netankočutni posnetki, med katerimi je na primer črno-bela fotografija s prizorišča nesreče Diane in njenega spremljevalca Dodija Fayeda, pa tudi napadi na kraljevo družino, ki jo Allen opisuje kot gangsterje s tiarami, in dejstvo, da je dokumentarec z 2,5 milijona funtov financiral Dodijev oče, egiptovsko-britanski poslovnež Mohamed Al Fayed.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.