Zelo. Vse lokacije, kjer smo posneli film, so resnične in tam ljudje živijo.
So tudi ljudje takšni kot v filmu?
Ne, samo revni. V filmu so absurdni, z neumnimi hendikepi, so le ikone ljudi, ne ljudje.
Bi jim lahko rekli evropska različica likov, kakršne lahko vidimo v filmu Odrešitev?
Snemal sem že marsikje po svetu in povsod z lahkoto najdeš kraje, kakršen je ta. V Belgiji jih je pet odstotkov, v Ameriki 10, v Afriki 90.
V filmu se ukvarjate z vrsto problemov, od alkohola, drog do spolnega nasilja in emigrantov ...
Ukvarjam se predvsem s sovraštvom, glavna težava naše družbe je sovraštvo in vse prihaja iz njega – spolno nasilje, rasizem. Poleg tega pa tudi z manipulacijo, saj glavni lik manipulira z vsemi, da bi se zasovražili med sabo.
Kako mislite, da na gledalca vpliva tako radikalno mešanje komičnega in tragičnega?
Hotel sem povedati, da ljudje umrejo ali ostanejo revni. Izhoda ni. Po eni strani gre za nenavadno komedijo, po drugi pa za realnost.
Je knjiga, po kateri ste posneli film, bolj ali manj nasilna?
Bolj.
Zakaj toliko nasilja?
Hotel sem pokazati, da glavnemu liku človeško bitje ne pomeni nič, toda za druge nasilje ni nič. Zdi se mi, da moj film sploh ni nasilen. Nasilje je to, kar se dogaja v Gazi in Kongu.
Na trenutke se zatekate tudi v nadrealizem (vagina, strop). Zakaj ste se odločili za takšne prijeme?
S hojo po stropu sem hotem pokazati lik, ki je popolnoma zadet, ne da bi kazal, kako jemlje droge, in da ga kot človeško bitje ni več na tem svetu. Za vagino pa gre bolj za humor v smislu, da je vagina tako velika, da lahko hodiš po njej.
Gigantski penis, ki ste ga pokazali, je pravi?
Ne (smeh)
|
© Nik Rovan
|
Feministi zato, ker so hendikepirani ljudje zanj nič več in nič manj kot ženske. Sovraži ženske, zanj so samo objekt.
Zdi se mi, da v vašem filmu pri dobrih likih vidimo tudi slabo, pri slabih pa le slabo ...
Glavni lik je hudič in bog obenem. Deluje prijazno, ampak ni, drugi pa delujejo kot slabi, ker so grdi in se vedejo kot izmečki, niso pa vsi slabi.
Glavni lik je uspešen pisatelj, ki se iz svojega lepega sveta odpravi, da bi se naslajal nad bedo drugih?
Ja, to je njegov cilj.
Kaj pa je vaš cilj? Ali ne počnete isto?
Ne, ker delam z igralci in moj cilj ni manipulacija, temveč da pretresem ljudi, da odpiram vprašanja in diskusije …
Ali so različne države različno sprejele film?
Povsod je tako, da ga ljubijo ali zelo sovražijo. V Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem jim je bil bolj všeč kot v Veliki Britaniji, v Belgiji pa so ga sovražili.
Ali ste od Hermana Brusselmansa, po romanu katerega je film posnet, prebrali več knjig...
Okrog 20, a sem jih nehal brati pred 10 leti.
Je ta knjiga ostala v vaši glavi?
Ne, sam me je vprašal, ali bi posnel film po njegovi knjigi. Večina njegovih zgodb nima linearne pripovedi, zato je po njih težko posneti film. Bivši bobnar jo ima, in to zabavno in gnusno, poleg tega pa tudi glasbene kadre, kar mi je blizu.
Kakšen je bil proračun filma?
365.000 evrov, financirali pa so ga zasebni vlagatelji.
Se strinjate s tem, da je bolj kot denar pomembna ideja?
Moj naslednji film (o žrtvah samomorilskih napadalcev, op. p.), ki se dogaja v Belgiji, bo stal dva milijona, prijatelj pa je recimo naredil dober film s samo 50 tisoč evri. Denar ni tako pomemben, ampak je proračun vseeno odvisen od tega, kaj napišeš.
Ali downloadate filme z interneta?
Ne, nikoli. Včasih kupim nezakonito kopijo, ampak samo če je režiser mrtev, ker gre sicer denar tistim bastardom v ZDA.
Bi dali svoj film na internet in rekli, evo, vzemite ga zastonj?
Ne, več kot ljudje downloadajo filme, manj filmov bodo režiserji posneli, ker ne bodo imeli denarja. Če to počnejo, so izbrali, da bodo v prihodnosti gledali samo neumne ameriške filme.
Kaj ima s celotno zgodbo filma opraviti smrt belgijskega kralja Baudouina razen tega, da ga umešča v določen čas?
Spomnim se, da so takrat vsi postali histerični in sem se vprašal, ali jokajo zato, ker lahko pod krinko njegove smrti jokajo nad svojimi problemi, ne da bi jih kdo spraševal, zakaj.