Kako hitro beži čas. Z mojim najdražjim sva skupaj že kar nekaj časa in se velikokrat spomniva najinega prvega zmenka. No, ni bil ravno prvi, je pa bil tisti bolj zaresen. Ustnice se nama ob tem spominu vedno razlezejo v nasmeh, moj dragi pa me ob smehu še prav nagajivo pogleda. No, pa naj vam kar povem, kaj je bilo, da se boste še vi malce nasmejali.

Tistega dne sva se dobila na pijači in odšla na sprehod ob reki. Hodila sva, se držala za roke in se zaljubljeno pogledovala. Nisva se prav veliko pogovarjala, ampak sva si raje namenjala nežnosti, ki se zaljubljencem tako zelo prilegajo. Seveda sem želela biti še malo bolj zapeljiva, kot je to običajno, in sem imela oblečeno bluzico, ki je razkrivala ravno toliko, da moške oči niso mogle mirovati na enem mestu. Zraven sem si omislila tesno oprijete kavbojke in sandale z malo višjimi petkami. In ravno ti sandali so mi naredili kar nekaj preglavic. Stalno sem si jih morala popravljati. Kar malce jezna sem že bila in sem se sklonila, da bi jih končno namestila tako, kot se spodobi, ko se mi je bluzica razprla in pokazala mnogo preveč. Zardela sem in še bolj počepnila ter z rokami zakrila prsi, ko se je zaslišal tisti neprijetni zvok, ki je glasno naznanjal, da so se mi razpočile hlače. Groza! Z eno roko sem si zakrivala oprsje, drugo sem si položila čez zadnjico, moj dragi pa me je čisto nedolžno pogledal in rekel: »No, če si že tako hitro za, pa kar nadaljujva na klopci, he, he, he …«

Tudi jaz sem se zasmejala. Nerodnost me je v trenutku minila. Odšla sva do avtomobila in se odpeljala k meni domov. Doma ni bilo nikogar. Bil je prelep dan, tistega leta ob sončnem koncu tedna …