Boris Kobal je pred dvema letoma povzročil škandal, ko se je razvedelo, da je prevedel tuje avtorsko delo, komedijo La prova generale italijanskega avtorja Alda Nicolaja, in ga z nekaj manjšimi besedilnimi spremembami predstavljal kot svoje izvirno avtorsko delo komedijo Profesionalci espe ter ga poslal na javni natečaj za izvirno slovensko komedijo in na natečaju uspel v tolikšni meri, da je SLG Celje to delo uprizorilo.

Po dejanju se je zavil v molk, v oddaji Zvezdana na RTVS pa je sedaj povedal svojo zgodbo.

"Moram reči, da sem iz tega konca ugotovil, da je bilo čisto prav, da je bilo tako, kot je bilo. Da sem ta konec nezavestno že nekaj časa iskal. Zgleda malo patetično in sentimentalno, ampak v bistvu sem nekaj potreboval, kako bi rekel, lahko rečem veliko besedo, nek samomor, neko uničenje nekega dela sebe, v katerega nisem več preveč veroval in mislim, da kot vse stvari, imajo tudi takšne zgodbe svojo pozitivno plat,“ je povedal igralec in dodal, da se je končno rešil gledališča, za katerega je žrtvoval svoje življenje, a je pozneje ugotovil, da je pol hinavščine. "Treba je bilo narediti nekaj radikalnega. Zakaj pa sem naredil prav to, ta plagiat? To pa še niti meni ni čisto jasno. Jasno mi je, da je prišel na pot mojega življenja z neko funkcijo. In jaz si jo razlagam tako, kot sem jo ravnokar povedal,“ je še izjavil in dodal, da je sabotiral samega sebe. "Delal sem samomor. Socialni, psihološki, bil sem v precej hudi depresiji. Zdravil sem se.“ 

Kobal pravi, da je za svoje grehe plačal. "Jaz sem svoj davek plačal, tako materialno kot sicer – kot popolno izobčenje iz vsega in od vseh.“ Žal mu je za marsikoga, ki ga je razočaral, žal pa mu je tudi za to, da se je ukvarjal z gledališčem. "Ko si zapet izključno v funkciji božanstva, v tem primeru gledališča, je kompletna privatna sfera šla. Ni bilo časa za osebne odnose, prijateljstva, za kaj drugega od teatra.“

Po razkritju, da je njegovo delo plagiat, se je zavil v molk. "V tistem času Slovenija ni imela nobenih problemov razen mene. In s tem so se ukvarjali vsi mediji.“ Vedel je, da se bo slej kot prej zavedelo, kaj je storil, in da ga čaka medijski linč. "Mi smo, kar se tega tiče, barbari. Mi moramo ugrizniti v krvavo meso in smo vsi zadovoljni. Zelo radi kažemo na druge, kako so grozni in grdi, mi smo pa zelo dobri.“

Pravi, da so ga vsi popolnoma izločili, da je pričakoval klic, grajo, a tudi tega ni bilo. "Samega sebe sem razočaral, saj si nisem nikoli mislil, da bom v življenju prišel do te točke,“ je še dejal in razkril, kaj se je iz te zgodbe naučil. "Nauk iz tega je, da se sprejmeš takšnega, kot si. In se znaš da, ko padeš v črno luknjo, lahko traja eno uro ali en mesec, usesti in počakati, da mine. Da te ne zgrabi panika. Ker gre mimo.“