"Quentin Tarantino mi je omogočil drugo kariero," pravi italijanski režiser Enzo G. Castellari, ki je s svojim filmom Inglorious Bastards iz leta 1978 navdušil Tarantina, s katerim se še vedno redno vidita, Tarantino pa bo skupaj z Robertom Redfordom, Samuelom L. Jacksonom in Francom Nerom ter vrsto znanih režiserjev oziroma igralcev igral tudi v njegovem naslednjem filmu, vesternu.
Po telefonu ste pravkar govorili s Francom Nerom. Se pogosto slišita?
Je zelo velik prijatelj in mi je kot brat. Spoznala sva se leta 1973, a ni bilo lahko, saj je bil Franco Nero takrat že veliko ime. Ko sva s producentom želela delati z njim, je njegov menedžer dejal, da nima časa in da je zaseden, do njega pa sem potem prišel tako, da sem svojo prijateljico, ki je bila Nerova frizerka, prosil, naj mi priskrbi sestanek z njim. Srečala sva se v studiu, kjer je z Anthonyjem Quinnom snemal vestern, a sestanek takrat ni bil ravno uspešen, ker sem se mu s svojo športno postavo zdel kot kaskader, pozneje pa se je odločil za snemanje z mano, ker mu je neki režiser govoril slabo o meni. Takrat sva potem posnela film High Crime (La polizia incrimina la legge assolve, 1973), ki je postal neverjetno uspešen.
Sta si po značaju zelo različna?
Oba imava zelo rada filme. On ni tako zgovoren, temveč deluje skoraj plašno, vendar je čudovit človek. Skupaj sva že 40 let in je bilo več filmov, ki jih nisva posnela skupaj, kot pa teh 12, 13, ki sva jih.
Drugo veliko ime, s katerim sta delala, je tudi Bud Spencer. Ko pomislite nanj, na kaj se spomnite.
Carlo, njegovo ime je namreč Carlo Pedersoli, je vljuden, dober in zelo prijazen, ampak je navajen, da vse filme snema s svojim osebnim kaskaderjem, ker ima težave z vidom, odkar se je poškodoval pri potapljanju.
Ko že omenjate vodo. Sami ste bili fascinirani nad morskimi psi, saj ste posneli kar dva filma?
Shark Hunter je bil mehiška, španska in italijanska koprodukcija, zanj pa smo si scene izmišljali vsak dan sproti. Pred hotelom je bilo na primer v morju zapuščeno letalo in smo tja postavili zaklad. Avantura, avantura, avantura, akcija, akcija, akcija. Vse scene s pravimi morskimi psi sem posnel z mehiško ekipo, morali bi videti, kaj vse so počeli z njimi.
Kako gledate na to, da bi zdaj, ko bi kdo snemal takšen film, morske pse ustvaril z računalniško grafiko?
Kar zdaj delajo z animacijo, v meni ne vzbuja čustev. Sam sem sicer v vseh svojih filmih uporabljal makete, drugo pa je bilo resnično. V Inglorious Bastards (Peterica žigosanih) sem na primer snemal s pravim vlakom, ga nato zamenjal z maketo in potem spet s pravim.
Posneli ste izjemno število filmov. Se dobro spomnite vse svojih filmskih in televizijskih projektov?
Da, še posebno slabih (smeh, op. a.).
Katerega se potem spomnite najbolje?
Predvsem filmov Extralarge z Budom Spencerjem. Z Budom nisem imel težav, z njegovim sinom, ki je bil producent, pa velike. Eno leto sem preživel v sobi ter v slabih razmerah na sceni in v ekipi snemal šest filmov.
Ste bili presenečeni, ko je Quentin Tarantino izrazil zanimanje, da bi posnel svojo različico filma Inglorious Bastards?
Da, a zmerno presenečen, ker so mi prej povedali, da je v intervjuju govoril o meni in tem, da mu je ta film izjemno všeč. Ko me je poklical njegov odvetnik in dejal, da bi Quentin rad posnel remake, pa sem rekel, prav, koliko moram plačati (smeh, op. a.).
In kateri se vam zdi boljši?
Pravzaprav ne gre za remake. Moj film je bil zanj bolj navdih.
Ste, preden je do vas pristopil Tarantino, videli njegove filme?
Niti enega, sem pa slišal zanj. Njegove filme sem začel gledati pozneje.
In kakšen se vam zdi kot režiser?
Ko me je poklical v Berlin, da odigram cameo vlogo, nacista, ki zavpije »ogenj«, tako kot sem to storil jaz v svojem filmu, sem tam, da smo posneli ta kader, preživel en mesec in spremljal delo ekipe, kar je bilo fantastično. Spomnim se, da me je pobral šofer in me takoj odpeljal na sceno, ki je bila kake pol ure stran. Ko sem prispel tja, je Quentin, takoj ko sem vstopil v studio, zavpil »maestro« in me objel. Enkrat mi je Angelina Jolie, ko je spremljala Brada Pitta, dejala, da Brad vsako noč gleda ta film in ga je pokazal vsej družini, vendar pa njen sin, kadar Brad želi gledati tega, vedno reče, da hoče videti mojo različico in da ga je videl že 17-krat.
Ste zaradi uspeha Tarantinove različice imeli možnost, da oživite kakšen svoj projekt, v katerega ste verjeli?
Zagotovo. Že samo Quentin pomeni tako veliko, da mi je v bistvu omogočil drugo kariero. Zdaj na primer delam na novem projektu, vesternu, ki ga bomo snemali v Alberti v Kanadi prihodnjo pomlad. Pridejo prvi trije lovci na glave. Piha veter, vse je prašno, v rudniku pa nanje prežijo modre oči. Ko pridejo do tja, skočijo s konja in snamejo rute z obraza, prvi, ki ga vidimo, pa je Quentin Tarantino, ki mu nato sledita Robert Rodriguez in Eli Roth. Ker Franco Nero vse ubije, me Tarantino vsakič, ko se srečava, sprašuje, kako me bo Franco Nero ubil. Vsi trije glavni junaki imajo sicer okoli 70 let. Eden bo Franco Nero, drugi Robert Redford, tretji pa Samuel L. Jackson, poleg tega pa lahko pričakujete, da bo v filmu veliko režiserjev imelo cameo vloge. Vsi , ki še niso snemali vesterna, želijo biti v njem, še posebno režiserji, tisti, ki so ga snemali, pa želijo to ponoviti.
Vaš oče Mario Girolami je snemal grozljivke, najbolj znan pa je po grozljivki Zombi Holocaust. Zakaj niste posneli nobenega zombijevskega filma?
Ker jih ne maram. Ponosen sem, da sem zavrnil snemanje filma Zombi 2, čeprav so nenehno zviševali ponudbo za honorar, ko sem jo končno sprejel, pa so dejali, da so že poklicali Lucia Fulcija. In tega sem vesel, saj sem Fulciju s tem dal priložnost, da je postal to, kar je.
Pa ste vampirske ali zombijevske filme gledali vsaj kot gledalec?
Ne. Niti filmov mojih italijanskih kolegov. Zombi Holocaust sem na primer videl šele v Benetkah in nikoli prej.
Kot žanr imate torej najraje vestern?
Da. In akcijo na splošno.