Bog. © Šentjakobsko gledališče

“Brez igralca res ni ničesar. Sem človek, ki vedno misli tudi na občinstvo, ne mislim, da je gledališče hermetično zaprto – še kako dobro se zavedam, da brez občinstva ni gledališča. Igralec je pa bog, saj oder lahko stoji, občinstvo je pripravljeno, dokler pa ne pride na oder igralec, ni nič ,” meni Gašper Tič , režiser predstave Bog.

Ta je bila predpremierno uprizorjena na odru Šentjakobskega gledališča.

	V režiji sem moral biti v določeni meri egoist, kerbi sicer bila stvar preskromna, ker tekst dejansko ni dramsko delo, ki bi mu dosledno sledili.. Gašper Tič, režiser

Smo tudi gledalci izmišljeni?
Petindvajset igralcev je poskušalo uprizoriti komedijo za široke množice, zaznamovane s humorjem in poetiko Woodyja Allena. Njegov tekst iz sedemdesetih govori o minutah pred predstavo v stari Grčiji, v njem pa med drugim nastopajo Zevs, Hepatitis in Blanche Dubois.

“ ‘Boga’ se ne da kategorizirati niti kot komedijo absurda niti črno komedijo ali kot karkoli drugega, to je enostavno Allen ,” pravi Tič, sodelovanje z ljubiteljskim gledališčem pa komentira: ” Stvari, kot so osnovna radost, predanost in ljubezen, so doma v ljubiteljskih gledališčih. V drugem smislu pa razen nemalo izjem, ki tu zadovoljujejo profesionalne standarde, logično ne moreš pričakovati znanja človeka, ki 20 let življenja podreja samo odru.” Nastopal bo tudi osemčlanski pevski zbor mladih grških fantov. Ustvarjalci pa so intrigantni: “ V stari Grčiji ženske niso smele na oder, vendar, ali se je Allen že kdaj držal konvencij?"