Film Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana je dokumentarno pričevanje publicista in aktivista Toma Križnarja iz let 1979–2012 o skritem iztrebljenju afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu: v Nubskih gorah, Darfurju, Abjeiju in ob Modrem Nilu.

To je oseben zapis, kaj lahko naredi posameznik s somišljeniki in prijatelji, ki še verjamejo v moč aktivnega angažmaja in se ne vdajo konformizmu. Film je pričevanje o moči kamer, ki so lahko močnejše orožje od kalašnikovk, in o posnetkih, ki služijo tožilstvu na Mednarodnem sodišču v Haagu kot dokaz o genocidu nad ljudstvi v Sudanu. Film pripoveduje, kako trpinčeni Sudanci s pomočjo kamer, računalnikov in satelitskih modemov ščitijo svoja življenja in sami postanejo pričevalci svojega gorja. Ko pozabljeni od svetovne politike, medijev, humanitarnih organizacij s pomočjo posnetkov prosijo za pomoč naš "civilizirani" svet.

Tomo Križnar, Suleiman Jamous, humanitarni koordinator upornikov v Darfurju, in Klemen Mihelič, ustanovitelj humanitarne organizacije Hope, so na vojnih območjih v Nubskih gorah, ob Modrem Nilu in v Darfurju v letih 2009–2012 prostovoljcem razdelili več kot štiristo kamer. Film Oči in Ušesa boga – videonadzor Sudana prikazuje učinek te pobude.