Nekdanji profesor AGRFT Matjaž Tribušon, ki ga je Mia Skrbinac obtožila spolnega nadlegovanja, se ne more vrniti na prejšnje delovno mesto, sta sodišču danes povedala rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič in dekan AGFRT Tomaž Gubenšek. Tribušon je nasprotno prepričan, da so vsi očitki zoper njega izmišljeni in si želi vrnitve na akademijo.
Igralec in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Matjaž Tribušon, ki ga je Mia Skrbinac obtožila spolnega nadlegovanja, ljubljanska univerza pa mu nato vročila izredno odpoved delovnega razmerja, na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani toži svoje nekdanje delodajalce. Prepričan je, da je odpoved nezakonita, in zahteva vrnitev na prejšnje delovno mesto.
Predsednica senata Vasilija Lacković je danes o tem zaslišala rektorja ljubljanske univerze Gregorja Majdiča in dekana AGRFT Tomaža Gubenška. "Univerza ima ničelno toleranco do sumov nepravilnosti. Študentje so ranljiva skupina in že ob sumih jih je treba zavarovati. Ponovna zaposlitev Tribušona bi bila nesprejemljiva," je sodišču povedal Majdič. Kot je izpostavil, si je to mnenje ustvaril tudi na podlagi zapisnika etične komisije, ki so jo ustanovili na univerzi in je o okoliščinah Tribušonove odpovedi zaslišala več prič. "Tudi če bi sodišče sprejelo drugačno odločitev, svoje ne bi spremenil," je poudaril Majdič.
Možnost, da bi Tribušona ponovno integrirali v študijski proces na AGRFT, je kot neprimerno označil tudi dekan akademije Tomaž Gubenšek. Kot je povedal sodišču, je vse skupaj vplivalo na zaupanje med študenti in profesorji, nadaljnjega sodelovanja s Tribušonom pa si ne predstavljata tudi študentski svet in pedagoški kader na AGRFT, je izpostavil. V zaključni fazi je tudi habilitacija "kolegice, ki opravlja Tribušonovno delo," je dodal Gubenšek.
Tribušon, ki vse očitke o spolnem nadlegovanju zanika, je povedal, da je svoje delo na akademiji opravljal z velikim spoštovanjem in ljubeznijo, zato bi se "absolutno vrnil na delo" na AGRFT. V tem pa vidi tudi edino možnost, da opere svoje ime in čast. Po njegovem mnenju je celotna zadeva napihnjena in izkrivljena, kar lahko dokaže le s svojim delom.
Svoje možnosti za ponovno zaposlitev je ob tem označil kot zelo slabe, saj nihče ne želi sodelovati z njim. "Mislim sem, da bom lahko živel od svojega poklica, toda to se je izkazalo za nemogoče. V vseh filmskih in gledaliških institucijah so prekinili sodelovanje z mano in me označili kot neprimernega," je poudaril.
Po mnenju Tribušonovega odvetnika Jožefa Klavdija Novaka so bili očitki zoper Tribušona vzeti iz konteksta. Od profesorja igre se namreč zahteva, da interperetira ravnanja svojih študentov. "V tem kontekstu je treba upoštevati Tribušonovo dejanje," je poudaril v zaključni besedi. Ob tem se je oprl tudi na več primerov sodnih praks, v katerih se je presojalo, ali imajo dotiki in objemanje znake kaznivega dejanja ali ne. Po njegovem mnenju univerzi v Ljubljani in AGRFT v sodnem postopku tudi ni uspelo dokazati zakonitosti izredne odpovedi Tribušonovega delovnega razmerja. "Matjaž Tribušon je prepričan, da so vsi očitki zoper njega brutalno napihnjeni, vzeti iz konteksta in prirejeni za potrebe tega sodnega postopka in medijskega linča," je med drugim poudaril Klavdij Novak.
Obramba ljubljanske univerze in AGRFT je nasprotno menila, da očitki o spolnem nadlegovanju niso izmišljeni. "Univerza je oblikovala komisijo, ki je ugotovila, da so se dogodki res zgodili in da imajo ravnanja Tribušona znake spolnega nadlegovanja. To se je potrdilo tudi v tem dokaznem postopku," so poudarili v zaključni besedi. Ob tem so spomnili, da je ravnanja, ki jih Tribušon zanika, na sodišču potrdilo tudi več nekdanjih študentov AGRFT.
Po mnenju obrambe teža Tribušonovih kršitev onemogoča nadaljevanje njegovega delovnega razmerja na AGRFT. Da imajo Tribušonova ravnanja znake kaznivega dejanja pa meni tudi tožilstvo, ki je uvedlo kazenski postopek zoper Tribušona, sta med drugim izpostavila pooblaščenca univerze in AGFRT.