Na izzivu prepoznavanja sestavin v hrani, se nisi izkazal. Se niste nič pogovarjali o tem pri mizi?

Smo se veliko pogovarjali, a jaz nisem dajal poudarka na to. Niti predstavljal si nisem, da bi lahko bil izziv takšen, glede na prejšnje sezone. Mislil sem, da bo izziv drugače. Vedel pa sem, da če bo izziv takšen, da bom mel najšibkejšimi, saj se po kuhi ne morem primerjati z Binetom. Tako pač je …

Kaj pa si misli, da bo izziv?

Mislil sem, da bo prepoznavanje sestavin, ampak na pogled. Že, ko smo vstopili v kuhinjo, smo prepoznavali sestavine, ki so v gostilni za okras. Pogovarjali smo se, kaj je v kakšnem lončku in podobno.

Kakšen misliš, da bi moral biti izziv, da bi ti prepričal šefa o svojem obstanku?

Mogoče razpoznavanje zelišč in na splošno sestavin. Tu nisem šibek, da sestavine vsaj vidim. Mogoče tudi, da vsi skuhamo enako stvar in nas na podlagi tega ocenjuje, kdo je bolje skuhal. Tam bi bil zelo konkurenčen. Vsekakor pa se šov imenuje Gostilna išče šefa in mislim, da bi se moralo ocenjevati tudi vodstvene sposobnosti, ne samo zgolj kuhanje. Žal do tega nisem prišel.

Kaj bi lahko kuhal šefu Binetu, s čem bi ga navdušil?

Mogoče bi mu predstavil kakšen roastbeef na poseben način, z vanilijevo penico. Dodal bi kuhano ali poparjeno zelenjavo. Lepo bi serviral, kreiral svoj krožnik in da bi bile sestavine skrbno izbrane.

Kdo te je naučil kuhati? Od kje ta veščina?

Naučil sem se sam s pomočjo televizije, interneta … Na začetku je bilo vse bolj preprosto. Hotel sem, da ima hrana visok delež beljakovin, okus me ni tako zelo zanimal. S časom ti hrana postane pusta in brez okusa, zato sem kasneje začel tudi začinjati okuse, malo lepše servirati, naučil sem se nekaj novih tehnik … Vseeno sem bil pozoren na sestavine, ki so potrebne za telo, da preživiš dan normalno, da ni hrana pretežka ali preveč lahka.

Imaš morda kuharskega idola?

Ja, vsekakor. Moj idol je Gordon Ramsey, kot verjetno tudi večini v hiši. On je zelo strog, daje poudarek na malenkosti. Všeč mi je, ker je tudi on športnik in tudi ob kuhanju misli na to. Uporablja enake sestavine, kot jaz in zato mi je zelo všeč. Všeč mi je njegov način razmišljanja.

Se ti ne zdi mogoče malo preveč strog?

Glede na to, da vodi te amaterske šove, verjamem, da je šok za tekmovalce. Mislim pa, da če hočeš v neki taki kuhinji delati, se moraš slej kot prej na takšen stres navaditi. Fajn je, če je tak stres že na začetku, ker se potem nanj lahko navadiš.

Na drugem izzivu si hrano moral prepoznati z otipom, vonjanjem, okušanjem … Boš zdaj bolj pozoren na te stvari?

Ta na otip je bila zelo zanimiva. Na otip prepoznati sestavino je res težko. Ko sem v prvo luknjo dal roko in sem začutil nekaj podobnega posušenemu orehu. Ko sem to rekel, je Bine takoj rekel, da to ni to in ko ti reče 'ne' zamrzneš in ne veš več, ali bi sploh še kaj rekel. Tisti trenutek mi je šlo samo po glavi, kaj naj delam, ali naj ugibam ali grem naprej. Bil sem prepričan, da je nek orešček. Ampak, ko sem dal tisto v usta, sem izstrelil: 'bronhi bonbon'. Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da je to janeževa zvezda. Bom doma definitivno bolj pozoren. Je pa res, da težko prepoznaš vse sestavine. Je bilo kar zanimivo. Za mene je to bil velik šov. Tako se je odločil in nimaš kaj.

Pa sicer poznaš janeževo zvezdo?

Ja, seveda. Piškoti iz janeževe zvezde so mi dobri. V tistem trenutku, ko pritisne na uro, sem se zmedel in res nisem vedel. Nisem vedel ali je bolje če sem tiho ali naj kaj rečem. V glavi imaš sto stvari. Tudi če bi jo videl, dvomim, da bi se spomnil imena.

Kakšne so tvoje sanje, kar se tiče kuharske kariere?

Srčno upam, da mi bo uspelo. V tej smeri bom delal, pisal bom svoje recepte …Želim si, da bi enkrat v prihodnosti odprl svojo restavracijo s kvalitetnimi sestavinami. Je pa res, da se vse vrti okoli financ, zato bom moral še malo varčevati. Ne bom se predal, ker vem, da moja ideologija tista, ki bo čez deset let zagnala svet. Vedno več ljudi gleda na linijo in na prehrano. Zakaj ne bi v malo boljši restavraciji jedli kvalitetno hrano. Če na krožniku lepo zgleda, ni enako kot če je res dobro. Res je, da jemo z očmi, a okus je zelo pomemben. Če je videti top, naj bo takšen tudi okus.