V preteklem letu ste šli čez nekaj težkih preizkušen: ločitev, bolezen in težave s sodiščem. Kaj vas drži pokonci?
Človek se ne zaveda kako je močan, dokler se mu ni treba spopasti z resnimi vprašanji kot jih navajate. Vse kar sem doživela je človeško in to moraš tako tudi sprejeti. Moj vir energije sta otroka in zavedanje, da sem  edina na svetu, ki bi dala za njiju svoje življenje. Če bi se hotela poglobiti v razlago bi morala napisati knjigo.

V prednovoletnem času ste se pred sodiščem znašli zaradi krive ovadbe, je to ponovno odprlo stare rane?
Osebno trdim, da nisem storila nič kriminalnega in nikakor sebi ne priznam, da sem bivšega moža krivo ovadila. Policiji sem samo potožila, da je z mano v času vinjenosti, ravnal grdo. Sodišče pa vztraja, da je bil nad mano nasilen. Kljub mojemu prepričanju, da je šlo za grdo ravnanje se tožilstvo  oklepa papirnatega in mrtvega člena v zakonu. Kaj je nasilje vem, saj sem o tem pisala v svoji drugi knjigi. Da ne bi po nepotrebnem vznemirjala družine, lahko povem, da je odprta samo moja rana. O morebitni  dvoletni zaporni  kazni, s katero mi grozijo, v družini ne upamo govoriti.

Z bivšim možem sta ponovno našla skupno pot, kako je prišlo do tega?
V času, ko so me poklicali na sodišče kot pričo proti svojemu možu, sem hudo zbolela. Edini in res edini na tem svetu je bil moj bivši mož, ki me je na pol nezavestno in nezmožno za hojo našel v stanovanju. Bil je edini, ki mi je v času pravne obravnave  proti njemu, rešil pred smrtjo.

Med zdravljenjem raka ste sami sebi pomagali tako, da ste na papir izlili svoje bolečine iz otroštva. Nastala je knjiga Kaznovana za posilstvo. O čem govori?
Knjiga z naslovom kaznovana za posilstvo ima zelo čudno moč. Deklica, ki so jo posilili se je morala boriti proti sistemu. Družba je v njej prepoznala potencialno moralno nevarnost… Ker se ni znala in še manj zmogla braniti, je bila ožigosana in v resnici zavržena. Njena duša je bila ranjena in namesto, da bi družba prepoznala pravo resnico, so jo v njeno dobro poslali v poboljševalni dom… Kako čudno naključje. Tudi meni danes grozijo, da bom kaznovana zato ker sem podala krivo ovadbo. Morda sem res nekaj zagrešila po temeljih pravne stroke. Po naravnih zakonih pa sem ravnala človeško kot bi ravnala vsaka ženska, ki se mora spopadati z vsakodnevnimi težavami.

Vsem težavam navkljub ste v preteklem letu izdali kar dve knjigi, kako vam je uspelo?
Na obe knjigi sem ponosna, saj sta nastali v času ko sem se morala boriti s črnimi mislimi. V eni sem hotela povedati, da bi ljudje živeli bolje, če bi se otresli sovraštva in požrešnosti. V drugi pa sem hotela družbi predstaviti, kako je nebogljen mlad človek, če ga v roke dobijo pokvarjeni civilisti in še bolj neodgovorni uradniki.

"V meni je tudi dober človek"

Foto: Osebni arhiv Nana Zeneli Življenje pa se vam je obrnilo tudi s finančne plati, kar je eden od razlogov, da resno razmišljate o selitvi v Avstrijo, kaj boste tam počeli?
Glede tujine so ideje zelo medle. To je zadnji korak, ki se ga bojim kot hudič križa. Če pa se bom morala, kljub hotenju po kakršnem koli delu, tako boriti za delo in posledično z denarjem, mi drugega ne bo ostalo. Tako kot doma, bom tudi v tujini prijela za vsako delo.

Pravite, da ste sami vajeni že vsega, skrbi vas edino za otroka, ki sta trenutno v občutljivih najstniških letih. Kako se onadva spopadata z vašo medijsko izpostavljenostjo?
Glede mojih otrok lahko povem, da sta spoznala, da ni  bilo vse res kar se je pisalo o meni. Veliko je bilo neresnic, zato sem se tudi medijsko zelo umaknila. Tudi sama bi rada vedela, zakaj o meni ni bilo napisano tudi kaj lepega.

Kljub svojim težavam, pa nikoli ne odrečete pomoči drugim. V prednovoletnem času ste bili zelo aktivni v tej smeri.
Po dolgem času je to prvo vprašanje pri katerem mi postane toplo. Res je. V meni ni samo negativna Nataša kot jo prikazujejo mediji, v meni je tudi dober človek. Z vsemi sredstvi se borim proti krivicam, proti revščini. Boli me grdo ravnanje z živalmi in lačnimi otroki,ki jih je en cel kup v tej naši deželici. Če lahko povem po resnici. Bila bi najbolj srečen človek, če bi lahko za velik denar prodala svojo dušo in jo razdala ljudem, ki imajo še manj kot jaz.

Česa si želite v novem letu?
Česa si želim?  Imam veliko malih želja. Med njimi je tudi želja, da bi ostala dober človek. Če smem za trenutek filozofirati povem, da bi si želela spoznati mojega junaka iz druge knjige. On, samo on bi  lahko na svetu vzpostavil pravico za vse. Takšno kot jo imamo ljudje samo v besedah.

Če bi si življenje lahko zrežirali še enkrat, kaj bi si prihranili?
Če bi morala iz kupa križev izbrati enega, bi zagotovo izbrala svojega. V življenju sem imela lepe in slabe trenutke. Ker sem po naravi pozitivna oseba polna smisla za humor, verjamem, da je pred mano še veliko lepih trenutkov. Ko bodo prišli bom srečna.