Artur Štern že mesece uživa na Krasu, kjer si je ustvaril dom in piše svojo Atojado, ki šteje že 25 tisoč kitic oziroma 160 tisoč verzov in je trenutno najdebelejša knjiga v slovenščini. "Ko ne pišem, športam, gledam televizijo in telefoniram, ko sem pijan. Kadar sem trezen, se mi ne ljubi govoriti," odkrito pove Štern, ki pravi, da ima njegovo "pijančevanje" vedno tri obdobja. "Imam obdobje, ko res veliko pijem, pa dneve ali tedne, ko pijem zelo malo in pa nič. Lahko bi nehal, a ne vidim smisla v tem. Nekoč sem bil trezen celih 39 dni. O tem odkrito govorim, ker se ne znam šaliti, zato povem resnico. Če bi znal biti duhovit, bi drugače odgovoril," pove Artur, ki mu v zadnjem času zelo paše samota .
"Zelo rad sem sam, včasih me kdo obišče, a zelo redko in še to napovedano. Enkrat na leto naredim velik žur in to je to, včasih sem ga dvakrat na leto. Trenutno tudi prebolevam covid in lahko rečem, da je omikron darilo narave, vakcinacija par excellence. Pa nisem kak pos*** tendenciozen laik, temveč sem molekulsko in občo evolucijo tri leta predaval na fakultetah v Ljubljani in nekaj tudi v tujini. Imam magisterij iz celične biologije na Medicinski fakulteti in doktorat iz teoretične biologije na Biotehniški fakulteti. Za končni sklep pa sem si vzel kar dve leti," še pravi Artur.
Ah, g. prof., škoda Vas je ... Škoda takega uma.
Težko je ostati trezen v tej mafijski državi ob norimi politiki in noro družbo,ki podpira to.
On je že davno ugotovil, da bolj kot pije, lažje živi v tej Sloveniji. Ker mu je treznemu težko gledati …