Bourdain je večkrat povedal, da je imel srečo, da je preživel mladostniška leta, saj je bil odvisen od heroina. "Odvisnosti sem se rešil v osemdesetih. Moji prijatelji iz sedemdesetih in osemdesetih so se je rešili šele pred petimi, šestimi, morda desetimi leti. Mi smo med srečneži. Veliko fantov ni prišlo tako daleč," je nekoč povedal in dodal: "Še sem tukaj. Živim tretje, morda celo četrto življenje. Kdo ve? Moral bi umreti že v svojih dvajsetih."
61-letnik ni skrival, da ima depresijo in da se pogostokrat počuti osamljenega, kot da ne bi sodil na ta svet. "Ko sem bil v razkošnih hotelskih sobah, sem se počutil kot Quasimodo, Notredamski zvonar. Počutim se kot čudak in zelo izolirano."
Javno je zvezdnik spregovoril tudi o ponavljajočih se sanjah, ki so ga spremljale že od nekdaj in so v luči njegove smrti srh vzbujajoče. "Ujet sem v tem ogromnem starem viktorijanskem hotelu z neštetimi sobami in hodniki. Poskušam oditi, a ne morem. Veliko časa preživim v hotelih, a ta je grozljiv, saj ne morem oditi. Obstaja še en del teh sanj. Vedno, kadar hočem v sanjah domov, se nikakor ne morem spomniti, kje moj dom je."
Bourdain je umrl v razkošnem hotelu v Franciji. V kopalnici se je obesil s pasom od kopalnega plašča. Našel ga je prijatelj, kuhar Eric Ripert.
Toliko ljudi ga je poznalo in na koncu je umrl sam. To je najbolj žalostno ... Sumim, da ljudje še …