Andrej in Irena sta poleg Katje in Matica najbolj "problematična" para te sezone šova Poroka na prvi pogled. Irena meni, da njen soprog nima globine, ker jo je ves čas pozival, naj ne dolgovezi. Priznal je tudi, da ne želi poslušati njenih travm, ker raje gleda v prihodnost. Po zadnji večerji je med njima pošteno počilo. Irena je soprogu pokazala celo sredinec. Več o tem TUKAJ.

Zanimalo nas je, kako na svojo odločitev, da ju združijo, danes gledajo Planetovi strokovnjaki. Na naša vprašanja je odgovorila Špela Gornik. 

Ali po videnem v šovu še vedno menite, da bi Irena in Andrej lahko funkcionirala kot par?
Definitivno. Poanta eksperimenta ni v privlačnosti na prvi pogled, temveč v poroki na prvi pogled. Kandidati imajo priložnost, da prek povezovanja z osebo, ki jim je dodeljena, ozaveščajo svoje vzorce in jih presegajo ter se na ta način učijo o pomenu dela na odnosih. Mnogo ljudi se ob ogledu oddaj sprašuje, zakaj kandidati vztrajajo. Prva lekcija gradnje odnosov je vztrajnost, a žal je to védenje v dobi instantnih povezovanj v večini pozabljeno. Le skozi obdobja disharmonije imamo priložnost, da resnično spoznavamo sebe in osebo ob sebi, vzajemna pripravljenost na vzpostavljanje povezave pa v odnos prinaša sposobnost varnega navezovanja. Ljudje smo odnosna bitja in le skozi intimne odnose lahko spoznavamo in celimo vplive koregulacije in nevrocepcije. 

Na katerih področjih ste med njima videli potencial?
Tako Irena kot Andrej imata visoke zahteve glede partnerstva. Odločitev, da ju združimo, nismo sprejeli, ker bi mislili, da se bosta takoj zaljubila in v zvezi ne bosta imela težav. Prav nasprotno. Oba sta v srednjih letih, ko že imata neke življenjske vzorce, ki jima niso pomagali do dolge, srečne zveze. Zagotovo pa bi lahko oba v tem odnosu naredila veliko zase in za to, da bi v prihodnosti našla srečo v dvoje - ne nujno v tej kombinaciji. Andrej je pravi zabavljač - če bo Ireni njegov humor blizu, bo to dobra podlaga za zvezo, saj ni boljšega, kot da se zakonca veliko zabavata. Andreja smo izbrali za partnerja Ireni tudi zato, ker je zelo povezan z družino, saj se na primer z mamo sliši vsakodnevno, zato bo razumel, da tudi Irena postavlja otroke na prvo mesto. Ona je rada zapeljiva in Andrej ni bil imun na njene čare. Dejstvo je, da seksualnost obema veliko pomeni. Medtem ko Irena priznava, da ima iz preteklih zvez tudi travme, Andrej o neuspelih razmerjih govori z lahkoto, tako da bi lahko Ireni pomagal, da na preteklost ne gleda tako usodno. Po drugi strani bi lahko pod vplivom Irene bolj poglobljeno analiziral, zakaj mu v tolikih letih še ni uspelo ustvariti trdne zveze. Irena jemlje življenje zelo resno, veliko se posveča svojim čustvom za razliko od njega. Ker si on želi zabave, bo njen pristop gotovo velik izziv v razmerju. Poleg tega je Irena že na spoznavnem pogovoru povedala, da se zaveda, da tudi v primeru, da se zveza začne lepo, zna partnerja odrivati, saj ima zaradi preteklih izkušenj težave z varnim navezovanjem 

Bi jima po videnem dodelili drugega zakonca?
Ne. 

Kje vidite glavni razlog za njuna nesoglasja?
V njunem odnosu je od vsega začetka, ko Irene pred oltarjem ni pričakala podoba po njeni idealizirani predstavi, prisotna Irenina ambivalentnost. Na začetku eksperimenta Andreju očita, da si želi opustiti kajenje. Ne dovoli mu, da bi ga prisotnost  žene navdihnila pri opuščanju škodljivih navad. Na koncu eksperimenta mu za hrbtom očita, ker kadi in ji zato smrdi. Ambivalentnost se nanaša na stanje, začasno ali trajno, kjer sobivata dva občutka, ki sta si zelo nasprotna. 

Temelj resnične sočlovečnosti je globoko spoštovanje. Pri Andreju in Ireni ni resničnega spoštovanja in sprejemanja drugačnosti. Drugačnost je dojeta dialektično, namesto komplementarno. Andrejev način komunikacije pritiska na Irenine sprožilce in namesto da bi si dovolila biti ranljiva, se je navidezno podredila situaciji in Andreju ter tako na silo utišala svoje nemirno srce. Ko na silo pogasi ogenj, se ogenj spremeni v oster dim, ki ne da dihati, ko se širi. Človek, ki je resnično zrel, drugega človeka naravno spodbudi k zrelosti. Do zrelosti ne pridemo tako, da se postavimo nad ali pod drugega. Ne približamo se ji na način, da gremo prek sebe, temveč tako, da stopimo vase in odnos gradimo s točke svoje integritete, ki zahteva sposobnost postavljanja zdravih mej. Zdrave meje niso zidovi in ne popolno stapljanje. Omogočajo, da smo zaščiteni in povezani hkrati.