Kaj označuje vaše kreacije, kolekcije?
Težko bi rekla, da proizvajam kolekcije. Oblikujem klobuke in naglavno okrasje, vsi kosi so unikatni, čisto vsak pa govori zgodbo zase. Skupna značilnost mojih kosov je ta, da so plod moje percepcije oblikovanja, ki izhaja iz dovršenih, neobičajnih linij, iz transformacije klasike, ki na pravih glavah dobi svež odtenek, samosvojo noto in nov način nošenja. Sem pa z mislimi vedno v prihodnosti. Ne želim se vkalupiti, ne želim ostati v mejah predvidljivega in tipičnega. Načrtov je veliko, idej prav tako, zagotovo se bo našla priložnost, da kaj kmalu presenetim tudi samo sebe.
Kateri je vaš najljubši kos iz vaše kolekcije?
Oblikovalec lahko zelo redko izbere svoj najljubši kos iz svoje kolekcije. Vsi kosi so plod mojega dela in imajo posebno mesto, ker so, če nič drugega, povezani z neštetimi spomini, barvami in vonji v procesu ustvarjanja. Najljubši kos je vedno tisti, ki me najbolj prevzame v trenutku, ko stojim pred ogledalom in se odločam, kaj bom oblekla. Kos, ki bo najbolje ponazarjal moj dan, ki bo takrat najlepše poudaril moje počutje. Včasih je to drzna skulptura v pepiti, drugič igriva pentlja, spet tretjič izberem kaj bolj ironičnega, provokativnega, tudi neopaznega, a kljub temu posebnega in samosvojega.
Kako bi opisali svoje delo?
Po izobrazbi sem oblikovalka maske, največ torej še vedno delam kot maskerka in to je moj primarni poklic. Oblikovanje klobukov je prijetna
popestritev, izlet v otipljivi svet igre materialov, vzorcev in struktur. Je pa res, da me pri delu, ne glede na to, kaj počnem, vedno vodita kreativnost in neustavljiva želja po umetniškem izražanju, ki pa nikoli ne prideta brez potrpežljivosti, zbranosti in dolgih ur trdnega dela.
Na kaj oziroma koga mislite, ko kreirate?
Na prelivanje oblik, na strukturo, na oblikovne možnosti, ki jih ponujajo različni materiali. Ne obremenjujem se z modnimi trendi, čeprav sem jih v določeni meri tudi prisiljena upoštevati; na koncu se namreč vedno najbolje obnese moja lastna intuicija, moje videnje in znanje, ki izhaja iz poznavanja materialov in oblik.
Kdo je imel največji vpliv na vaše delo?
Ženske, ki nosijo moje kreacije točno tako, kot bi si sama želela, da so nošene. Ženske, ki klobuke nosijo pokončno, ponosno, energično in samosvoje, tako da izžarevajo tisto nekaj, ki jih v hipu loči od množice. To je največji kompliment za moje delo in največja inspiracija za nadaljnje ustvarjanje.
Katere oblikovalce cenite?
Najljubša sta brez dvoma klobučarja Stephen Jones in Philip Treacy. Od večnih klasik modnih hiš – Donna Karan, Balenciaga, Karl Lagerfeld in Lanvin, od tistih bolj drznih, pa bi vsekakor izbrala znamke Kris Van Assche, Rick Owens, Gareth Pugh, Giles, Hussein Chalayan, Junya Watanabe in Comme des Garcons. Vedno znova pa obožujem kreacije Matevža Faganela – m*faganel in Nike Ravnik – niOka, ki jih res ni za spregledati.
Kaj vas motivira pri delu?
Nenadomestljiva pomirjenost, ki nastopi v trenutku, ko se zavem, da bom preostanek dneva preživela sama s sabo v delovni sobi, z inspiracijo, dobro glasbo, vsem udobjem in idejami, ki potem pridejo same po sebi.
Kaj se vam zdi bolj pomembno pri vašem delu: proces ustvarjanja ali končen izdelek?
Pogosto sta ti dve stvari kilometre oddaljeni med sabo, sploh če govorimo o tem, kaj je pomembnejše. Tako proces ustvarjanja kot končni izdelek sta namreč odvisna od številnih okoliščin – od časa, ki ga imam na razpolago, od sredstev, od količine idej in želje naročnika. Včasih je ideja impulzivne narave in se ti kar utrne – proces ustvarjanja je takrat hiter, ne pa nujno tudi lažji. Proces ustvarjanja je pot do končnega produkta in je, ko človek enkrat potegne črto, enako pomemben kot izdelek sam. Gre za neke vrste simbiozo, ki je pogojena z nešteto zunanjimi dejavniki in je vsakokrat osnovana na drugačnih pogojih, a je kot oblikovalka nikakor ne morem zanikati.
Katera je najboljša lekcija, ki ste se jo v karieri naučili?
Povsem preprosto: spoštovati svoje delo in se v vsakem trenutku zavedati koliko dela, truda, raziskav, časa in odrekanja je bilo na poti vloženega vanj.
Kaj boste nosili letošnje poletje?
Široke obleke iz džersija, ki so izdelane z enim samim šivom in omogočajo neštete transformacije.
Moda posameznika hkrati izolira od množice, kot tudi vključi vanjo. Kako se vi bojujete s tem, da se ločite od večine?
“Bojevati se” je tukaj povsem odveč. Nikoli se načrtno ne borim, da bi bila drugačna. Gre zgolj za to, da sledim svoji intuiciji, svojemu počutju in impulzom, ki so trenutne narave. Če stvari, ki jih nosiš, ne poosebiš, potem cena, kroj, material ali oblikovalsko ime na našitku ne igrajo nikakršne vloge. Ljudje, ki stvari nosijo, da bi jih občudovali drugi, razvrednotijo tako oblačila kot tudi sami sebe.
Ne spreglejte fotogalerije!