V enem od intervjujev ste omenili, da je bilo veliko breme za vas v zakonu tudi to, da so vas neprestano politično opredeljevali, bi rekli, da je svoje pri vajinem razhodu naredil tudi medijski pritisk?

Medijskega pritiska ne čutim, mi gre pa res na živce to, da se v tem prostoru pogosto ne gleda na posameznika kot na avtonomno svobodno osebo, ki ima lahko svoja prepričanja in svojo pot. Ne gre mi v račun, kako je pri nas vse tako zelo strogo razdeljeno samo na levo in desno in kako ta dihotomija vstopa v vse zareze življenja in marsikdaj ustvarja krivice. Mene zanima človek. Je dober ali ni? In verjemite mi, da so tako na levi kot na desni dobri in manj dobri. Bi bilo fino, če bi zmogli toliko odprtosti in poštenosti, da bi znali presojati po tem, ali je nekaj dobro, človeško, moralno, ustrezno in ne zgolj iz lastnih interesov ali pa gledanja na strogo politično pripadnost. To nima smisla. Že zgodovina nas uči: važno je samo, ali imaš srce.

Noben razhod ni lahek, od vašega je minilo že nekaj časa, kaj vam je pomagalo pri prebolevanju in postavljanju novega življenja?

Minilo je že veliko časa, tako da je precej lažje in tudi sicer ne gledam na to kot na nekaj bolečega. Pravzaprav je navadno, kadar se sprostijo določene stvari ali pa ko se mora zgoditi to, kar je usojeno, kar je prav, lažje oz. imaš občutek, da je tako moralo biti.

Medijskega pritiska ne čutim, mi gre pa res na živce to, da se v tem prostoru pogosto ne gleda na posameznika kot na avtonomno svobodno osebo, ki ima lahko svoja prepričanja in svojo pot. Ne gre mi v račun, kako je pri nas vse tako zelo strogo razdeljeno samo na levo in desno in kako ta dihotomija vstopa v vse zareze življenja in marsikdaj ustvarja krivice.

Kot smo lahko opazili, ste veliko energije usmerili tudi v televizijsko in znanstveno ustvarjanje, vam je to pomagalo, da ste si zaposlili misli in kakšne nove projekte še načrtujete? 

Zelo! Imate prav, delo mi ne le pomaga, ustvarjalnost je moja duša, moja bit, to sem pravzaprav jaz. Vedno pravim, naj govori znanje, dobra dela, dobre ideje, projekti ... Trenutno sem zaposlena z ustvarjanjem oddaje Sobotno popoldne, želela bi si v naš prostor pripeljati malo italijanskega pridiha mode, lepega, lepote, lepih misli, dela na sebi, torej osebne rasti, psihologije, skratka tematik, ki jih imajo evropske televizije vsepovsod, mi pa komaj oz. nič:). Ampak bistvo življenja je, da ga odživimo lepo, kajne?

Veljata za eno naših najbolj čutnih in sočutnih voditeljic, gledalci vas obožujejo, malo "v hecu", je kakšen oboževalec že potrkal ob novici o vaši ločitvi? 

O, kakšen lep kompliment ste mi dali! Iskrena hvala, da ste izbrali prav ti dve besedi, prav polepšali ste mi dan! Ne, receptor na TV me nič ne kliče, da me čaka kakšna bonbonjera ali šopek, veste vi za kakšno? Mimogrede, ko omenjate sočutje, to mi je zelo pomembno in ko sem se intenzivno ukvarjala z vlogo voditelja, ko sem raziskovala, kaj bi lahko izboljšala pri sebi, sem ugotovila, da je tisto, kar čutijo gledalci, moje sočutje; nemalokrat sem imela solze v očeh, ko sem sprejemala njihove klice v živo in sočustvovala z njimi, dostikrat sem se z njimi smejala od sreče in radosti. Zdaj vem, da je to del mojega poslanstva. 

Foto: Osebni arhiv Ana Tavčar