Kako sta se spoznala?

Spoznala sva se se pred 4 leti na božični večer. Njegov bratranec je bil moj sodelavec in je pozneje odprl svoj bar, v katerega nas je povabil na božični večer. Vsi skupaj smo se odpravili tja, kjer so že bili njegovi drugi prijatelji. Med njimi je bil Alen, s katerim sva si samo segla v roke in se predstavila. Pozneje sva ugotovila, da nama je obema krepko poskočilo srce, ampak nisva spregovorila niti besede, saj je bila zraven njega ženska, za katero sem mislila, da je njegova partnerica, zraven mene pa fant, za katerega je on mislil, da je moj partner. Ko sva začela hoditi, sva ugotovila, da sta bila samo najina prijatelja. Ker sem jaz v tem času delala v diskoteki, je bil Alen VSAK petek in soboto za tem na mojem šanku in me prepričeval, naj greva samo na kakšno pijačo. Ker sem se pozneje v tem času res začela dobivati z enim fantom, nisem hotela pristati na nič, ampak moram priznati, da mi je bilo vsakič dovolj, da je le stal poleg mene in ni ničesar rekel. Vedela sem, da je med nama nekaj posebnega, ampak očitno čas še ni bil pravi. Pozneje sem jaz odpotovala na polletni študij v Španijo in tako sva popolnoma izgubila stike. Ker je Alen redno spraševal o meni, je od bratranca izvedel, da sem tudi s tistim fantom prekinila stike, in datum, kdaj se vrnem. Tako mi je točno en teden pred prihodom domov začel pisati na spletnem omrežju Facebook. Ker je Alen zelo velik veseljak in se zelo rad zabava, me je pogovor z njim tako pritegnil, da sem med poslovilnimi zabavami praznovala s prijatelji s prenosnikom na nogah. Zadnji dan pred vračanjem v Slovenijo me je prosil za mojo telefonsko številko, ki sem mu jo dala in se poslovila. Takoj naslednji dan, ko sem pristala na slovenskih tleh, mi je poslal SMS-sporočilo, ali bi se lahko kaj videla. Ker zame v tistem trenutku še ni bil tako pomemben, sem ga zavrnila, češ da še kak teden ne bom imela časa, saj bi me po pol leta odsotnosti rado videlo ogromno ljudi, hkrati pa sem ga povabila na moj "welcome back party" naslednji dan. Odklonil je mojo ponudbo, saj ni imel nikogar, ki bi prišel z njim, tako sva se dogovorila, da se slišiva, ko bom imela čas. V petek pred zabavo, ko sem s prijateljico ravno kupovala salonarje za zvečer, mi je zazvonil telefon in na zaslonu se je izpisalo njegovo ime. Še danes ne vem, zakaj me je to v tistem trenutku tako vznemirilo, da sem kot kura letala po trgovini gor in dol in nisem vedela, kaj narediti. Ko me je prijateljica pomirila, sem se oglasila na telefon in na drugi strani me je glas vprašal, kdaj se začne moja zabava. Povedala sem mu, da ob 22.00, in se šalila, da mora biti tam, preden pridem jaz. Zvečer, ko sem prišla v klub, kjer sem organizirala zabavo, je Alen s prijateljem že sedel pri mizi in me čakal. Pozneje sva ugotovila, da se je tudi tukaj vse zgodilo točno tako, kot se je moralo. Namreč, vsi Alenovi prijatelji so bili zasedeni, sam pa ni želel na mojo zabavo. In prav ta dan je njegov prijatelj končal dolgoletno zvezo in želel z Alenom nekam na zabavo. Alen se je takoj znašel in mu predlagal mojo zabavo, in čeprav naj bi prišla samo pozdravit, sta tam ostala vso noč. Ko sva si segla v roke, sem se šalila, da mi je zelo nenavadno, saj se v Španiji vsi pozdravijo z poljubi na lice, Alen pa mi je odgovoril: "No, naj te pozdravim po špansko." Čez noč sva bila zelo malo skupaj, saj sem se morala ukvarjati z vsemi povabljenimi, ampak me je proti jutru prišla ena prijateljica vprašat, ali se bova pojedla z očmi. Ko sem ga po zabavi peljala domov, je nastalo popolnoma hladno ozračje, kar me je malo zmotilo, in mislila sem, da mu nisem več zanimiva. Ampak takoj ko sem se z avtom odpeljala z njegovega dvorišča, sem dobila SMS-sporočilo, ali bi se naslednji dan oglasila pri njemu in si ogledala kakšen film. Res sem se naslednji večer odpravila do njega in začela sva se družiti; od takrat, torej od 25. 2. 2011, še nisva bila dan narazen. Uradno sva postala par 6. 3. 2011.

Kako bi opisala vajino zvezo?

Najina zveza je tako kot vsaka, polna vzponov in padcev, ampak že od začetka VEVA, da bova skupaj prebrodila prav vse. In iz vsakega padca se pobereva še bolj močna in povezana, tako da najina zveza nikoli ne pride na najnižjo točko, ampak je po vsakem padcu na višji ravni. Meniva, da najina ljubezen ni tipična mladostna ljubezen, ampak je neka posebna vez, ki si jo razlagava kot tako, da sva tukaj, da si skupaj polepšava življenje. Sama se drživa načela, da se vse zgodi z razlogom in da se moraš ravnati po svojih občutkih, prav tako pa verjameva, da smo vsi že večkrat bili skupaj na Zemlji. Sama tudi čutiva, da sva zelo povezana že od prej in da bova tudi to življenje preživela skupaj, samo na nama pa je, kako lepo življenje naju čaka. Mogoče naju kdo pri tem ne bo razumel ali pa bo mislil, da sva čudaška. Ampak najina prepričanja o tem niso tako strašna, da bi želela to širiti ali ljudi o tem prepričevati. Do tega prepričanja sva prišla zaradi vseh občutkov med nama že od prvega stika, ob najini bližini, preden sva postala par, in zaradi prepričanja, da je ni stvari in osebe, ki bi nama lahko preprečila skupaj preživeti to življenje. Prav tako pa nama vsi člani družine, prijatelji in znanci, ki naju poznajo samo za kakšen dan, vsak dan potrjujejo, da je med nama res nekaj posebnega in da bi se takšni ljudje morali poročati.


Kakšna je bila zaroka, če je že bila?

Zaroka je bila zelo preprosta, hkrati pa zelo posebna, polna majhnih pozornosti in najlepša. Bil je 6. junij 2011, ko sva imela obletnico, 3 mesece. Alen me je povabil na kosilo za majhno obletnico in na sprehod na most na Lentu v Mariboru, kjer sva ob začetku zveze pripela svojo ključavnico z imenoma in datumom začetka zveze ter se odločila, da bova vsako leto pripela novo. Bila sem tako nemirna, da me skoraj ni mogel dobiti iz hiše; saj sem nekaj slutila, ampak gotovo ne tega. Na koncu me je vseeno prepričal, da sva se odpravila na kosilo in pozneje na sprehod. Bilo je zelo čudno, saj sem videla, da si je med vožnjo nenehno nekaj ponavljal v glavi, ampak nisem spraševala, kaj počne. Pojedla sva kosilo in se odpravila na sprehod. Iz avta je vzel majhno škatlico in mi rekel, da ima majhno pozornost zame, ki mi jo bo dal na mostu. Ker sem študirala v Španiji in sta mi njihova kultura in jezik res pri srcu, se je Alen samo zame naučil nekaj španskega jezika. Ko sva se ustavila sredi mosta pri najini ključavnici, mi je dal škatlico, medtem ko sem jo odvijala, pa mi je začel v španščini izpovedovati ljubezen. In ko sem jo odprla, sem zagledala ključavnico, na kateri je pisalo "Quieres casarte conmigo?" , z najlepšim prstanom, kar sem jih kdaj videla, koda za ključavnico pa je bil datum zaroke. Sesedla sem se na tla in ga najmanj 20-krat vprašala, ali se šali, on pa mi je ves solzen razložil, da so res minili komaj 3 meseci, ampak od dneva, ko me je videl, čuti, da je med nama nekaj posebnega, in zdaj, ko me ima, noče več preživeti niti dneva brez mene.

Zakaj ste se prijavili na Žurnalovo sanjsko poroko na Predjamskem gradu?

V bistvu se sama ne bi prijavila, če nama soseda ne bi omenila, da to sploh obstaja, saj sploh nisva vedela za to. Vsa družina, znanci in prijatelji naju že priganjajo, naj se poročiva, saj sva si dejansko usojena. Pravijo, da polepšava prostor, ko se skupaj pojaviva v njem, in tudi zaročena sva že skoraj 2 leti. Ampak ker nama je trenutno prvi cilj, da si do konca urediva skupno stanovanje na vrhu hiše Alenovih staršev, dajeva vsak evro na stran za kuhinjo, spalnico … Oba imava seveda veliko željo, da se poročiva, saj nama poroka ne pomeni samo papirja, ampak tudi še eno potrditev, da sva se pripravljena drug drugemu predati za vse življenje. Tako sva nameravala to storiti mogoče drugo leto ali pa enkrat v bližnji prihodnosti, odvisno od tega, kako hitro bi lahko prihranila denar za poroko. Takoj ko nama je sosed omenil to priložnost, se je Alen obrnil k meni in mi zabičal, naj naju prijavim, sama pa sem se nasmejala in ga vprašala, ali se namerava dejansko poročiti, če nama uspe zmagati. Nasmejal se je in rekel, da bi se z menoj poročil že jutri, če bi nama finance dopuščale, ampak ker sva se odločila,  da želiva sanjsko poroko, nama je bila ta priložnost pisana na kožo.

Zakaj bi sanjsko poroko morali organizirati prav vama?

Zato ker boste z poroko združili par, ki mu je usojeno to življenje preživeti skupaj. Prav tako nama boste finančno olajšali prihodnost in nama pomagali pri lagodnem in lepšem ustvarjanju družine. Sicer pa se drživa načela, da se vse zgodi z razlogom, in to poroko nama boste organizirali, samo če nama je ta dan in na tem mestu ta usojena. Midva bova poskušala narediti vse, da prepričava čim več ljudi, ki naju še ne poznajo, da sva prava za združitev v zakon, saj tisti, ki naju že poznajo, o tem sploh ne dvomijo. Če nama zmaga uide, pa bova živela v prepričanju, da si je nekdo drug to zaslužil bolj oziroma prej kot midva.