Se je vaš odnos do športa spremenil s slabšanjem vida?
Moj odnos je ostal povsem enak, le da se zdaj s športom ukvarjam bolj profesionalno.

So se s slabšim vidom spremenile tudi oblike športa?
Nekoliko. Z nekaterimi športi, ki sem jih imel zelo rad, se ne morem ukvarjati, na primer z odbojko na mivki.

Center Vidim cilj spodbuja slepe, da so telesno dejavni. Koliko ljudi ga trenutno obiskuje?
V tem trenutku ga obiskuje 23 otrok v treh skupinah: slepi, slabovidni in otroci s kombiniranimi motnjami.
Se slabovidni manj ukvarjajo s športom oziroma, kaj so njihovi največji pomisleki glede športa?
Slepi se lahko ukvarjajo z vsemi športi razen nekaterih izjem, ki so pogojene z vidom, glavni razlog za neukvarjanje s športom pa je strah, ki pa se s pravimi prijemi in strokovnim kadrom hitro razblini.

Kateri od slovenskih športnikov so letos na vas naredili največji vtis?
Jih je kar nekaj. V mednarodnem smislu vedno navijam za Slovenijo, me pa kot športnika navdušujeta Tina Maze in letos izjemen Anže Kopitar.

Kako gledate na nazive, kot je športnik leta?
Verjamem, da je to za vsakega športnika veliko priznanje, hkrati pa velika obveza za nadaljevanje kariere.

Kaj vam v tem trenutku pomeni več, šport ali delo z manekeni?
To sta dve povsem različni dejavnosti, zato ju težko primerjam. Razlika je v tem, da sem pri športu odgovoren sam zase, pri izbiri modelov pa za druge.

Kaj je vaš naslednji cilj?
V športnem smislu zagotovo nastop v plavanju in paratriatlonu na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016.

Zdi se, da ne poznate besede nemogoče. Ste pri kakšni stvari vseeno obupali?
Hm ... Morda sem obupal le nad šahom.