Marca 2023 so mestni svetniki sprejeli rebalans proračuna Mestne občine Kranj za leto 2023 in že takrat je vodja oddelka za finance na občini Mirko Tavčar opozoril, da bo letošnje leto težko tudi zaradi številnih nepredvidljivih stvari, od višine obrestnih mer, inflacije, dvigov cen energentov, gradbenih materialov, storitev in plač. V proračunu za leto 2023 se je enako kot za leto poprej, se pravi za leto 2022, za naložbe načrtovala zadolžitev za 12 milijonov evrov. Kaj se dogaja zdaj, kako posluje Mestna občina Kranj?
Poslovanje Mestne občine Kranj je stabilno, a na robu velikih težav. In Kranj pri tem v ničemer ne odstopa od drugih mestnih občin. Zagata je ta, ki jo omenjate v vprašanju. Država je po sprejetju rebalansa proračuna Mestne občine Kranj za leto 2023 naprtila občini nekaj dodatnih obveznosti, ki jih še v Janševi vladi odmerjena povprečnina, takrat povišana, ne pokriva več. Že od začetka letošnjega leta pa se nam, in tudi drugim mestnim občinam, s katerimi smo v stiku, dogaja, da imamo v proračunu, ki je razdeljen na tekočo porabo in na investicijski del, premalo sredstev za pokritje zakonsko predpisanih obveznosti. Prihodki za tekočo porabo so torej večji od odhodkov, ki pri tem nastajajo. Delež dohodnine, ki ga Kranj dobiva tako kot vse druge občine, torej ne pokriva več obveznosti, ki jih je država s svojimi predpisi naložila občini.
Katere so te dodatno naprtene stvari?
Plače za vse zaposlene v javnem sektorju, se pravi tako za zaposlene v mestni upravi kot tudi v občinskih javnih zavodih, so bile povišane decembra 2022, nato še aprila 2023. Še dodatno so se plače zvišale vzgojiteljicam. A poudarjam: v Kranju nismo proti zvišanju plač, moti nas le, ker občine niso bile niti vključene v dogovarjanje niti jih ni nihče vprašal, ali imajo za to na voljo denarna sredstva. Naj omenim še višje cene energentov in tudi razmere na finančnih trgih, ko gre za najetje kreditnih linij ... Vse to je začelo zajedati v sredstva, namenjena tekoči porabi, zato so prihodki nižji od odhodkov.
Dodatna težava je, da smo v Kranju končali več projektov, ki jih je sofinancirala Evropska unija, ampak sofinancerskega deleža država še ni izplačala.
Kako? Zakaj ne? Za katere projekte gre in v kakšni višini?
To so med drugim Kovačnica, glasbena šola na Cankarjevi ulici, prizidek pri Osnovni šoli Staneta Žagarja in električni avtobusi. Če potegnemo črto za te projekte, ki so bili sofinancirani s sredstvi EU in so končani oziroma kupljeni: država v tem trenutku dolguje Kranju dobre štiri milijone evrov. To je veliko za 80-miljonski proračun, kakršnega ima Mestna občina Kranj oziroma za mesečne obveznosti, ki jih imamo že samo za izplačilo plač. Ne gre samo za plače zaposlenim v mestni upravi, ampak tudi vsem drugim zaposlenim v zavodih. Sploh pa ne gre samo za plače javnim uslužbencem, ampak tudi za sredstva za dejavnost številnih kulturnih, športnih in nevladnih organizacij.
Ker smo vse mestne občine v enako težkih razmerah, smo na začetku junija preko združenja mestnih občin na pristojne v državi poslali opozorilo, da še nismo prejeli sofinancerskega deleža EU, ki je sicer deponiran na državnih računih, ni pa še prispel do občin. Toda odgovora še nismo dobili. Zato smo 4. julija še enkrat intervenirali na ministrstvo za finance, naj pospešijo odločanje. Tudi državi bi moralo biti v interesu, da stori vse za dokončanje sofinanciranja projektov z evropskimi sredstvi in s tem tudi izboljša statistične podatke o uspešnosti Slovenije pri črpanju denarja iz bruseljske blagajne.
Kaj je vzrok, da denarja še niso nakazali?
Zamenjal se je skrbnik pogodbe na državni ravni, po reorganizaciji ministrstev je projekt prešel na drugo ministrstvo in tam še ni skrbnika pogodbe ... Take razlage dobivamo v vseh 12 mestnih občinah. Razmere so res nevzdržne in neznosne, občine pa so pahnjene v nemogoč položaj.
Mestna občina Kranj je trenutno še likvidna?
Da. Toda vseskozi se gibljemo po robu in rešilo nas je najetje kratkoročnega likvidnostnega posojila. To se nam v Kranju že zelo dolgo ni zgodilo, a kaj drugega nam ni preostalo. Če se ozrem malo naokoli: Ljubljana že vseskozi najema likvidnostna posojila v precej večjem obsegu. No, v Kranju smo najeli posojilo v višini 3,5 milijona evrov, a to ne bi bilo potrebno, če bi nam država nakazala sofinancerski delež EU za izvedene projekte. Zadolžiti smo se torej morali, ker z državne ravni ne dobimo sredstev, ki pripadajo Kranju po podpisanih pogodbah za že končane projekte.
Konec leta 2022 je bilo v proračunu Mestne občine Kranj 4,2 milijona evrov. Če gledam gospodinjsko ...
To je napačno gledanje in oprostite ... gospodinjski princip. To ni bila gotovina, to je samo razlika med prihodki in odhodki, ki jo skladno z veljavno zakonodajo lahko prenesemo v naslednje leto kot vir prihodkov. Če si denimo lani računal, da boš porabil 100 enot, porabil pa si jih 96, lahko štiri preneseš v letošnje leto. In to je ta ostanek prihodkov za financiranje potreb v tekočem letu. A denar moraš vseeno zagotoviti. Če si imel torej realno načrtovane prihodke, potem s tem nimaš težav. In v Kranju smo imeli, poudarjam, realno načrtovane prihodke, toda problem je, kot rečeno, v teh dodatno nastalih obveznostih.
Zaradi težav v nekaterih občinah napovedujejo varčevalne ukrepe. Kako bo v Kranju? Kje bodo rezi, kdo bo najbolj prizadet? Kdaj je mogoče pričakovati ukrepe?
Pri tekoči porabi v letošnjem letu pazimo na vse vrste izdatkov. Varčevalni program še pripravljamo in s to mislijo že sestavljamo osnutka proračuna za leti 2024 in 2025: predvidevamo namreč, da bi ju bilo mogoče realno sprejeti v oktobru 2023. Narejena bosta na podlagi letošnje polletne projekcije financ do konca leta. Samo morebitna razlika med prihodki in odhodki bo lahko del tistega, s čimer bomo zaradi vseh omenjenih okoliščin poskušali pokrivati načrtovane predvidljive minuse v prihodnjem letu in ob tem zagotoviti še investicijski potencial.
Če pa nam to ne bo uspelo - in uspelo nam ne bo, če se ne bo dvignila povprečnina oziroma ne bomo pridobili nič iz mehanizma, ki ga zdaj predlaga ministrstvo za javno upravo - se bomo znašli v razmerah, ko bomo morali krčiti tudi tekočo porabo. To bo najbolj prizadelo tiste uporabnike proračuna, ki se ne financirajo iz investicijskega dela, ampak iz tekoče porabe. To so športna in kulturna društva ter zavodi, ki jih financira občina. In rezi bodo pri vseh tistih, kjer smo ta hip nad zakonsko določenimi obveznostmi, saj moramo zagotoviti stabilno poslovanje.
Kaj je ta mehanizem, ki ga predlaga ministrstvo za javno upravo? Kaj pomeni?
Vsa tri občinska združenja, Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije in Združenje občin Slovenije, so napravila izračun, koliko dobi posamezna občina v resnici v obliki deleža na dohodnini. Izračun je pokazal, da Kranj ne dobi 700, ampak 644 evrov na prebivalca. Naj pojasnim. Če dobljena sredstva deliš s številom prebivalcev, potem v Kranju pridemo do zneska 644 evrov. Ob tem imajo mestne občine več obveznosti kot manjše: imajo denimo knjižnico, osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami, več vrtcev, v Kranju tudi gledališče, razne zavode, ki odigravajo vlogo v celotni regiji in podobno. Tam zaposlenim je treba zagotoviti plače iz mestnega proračuna. V primeru šole za otroke s posebnimi potrebami manjše sosednje občine plačujejo samo materialne stroške, medtem ko plače zagotovi država. Ostala bremena so na plečih Mestne občine Kranj.
Skratka, na podlagi te pobude vseh teh občinskih združenj, ki je že dogovorjena z ministrstvom za javno upravo in so jo tam tudi potrdili, bi Kranj v letu 2024 pridobil skoraj 3,5 milijona evrov. A to bo možno, če bo ministrstvo za javno upravo, kot predlagatelj zakonske spremembe, dobilo zeleno luč tudi na ministrstvu za finance. A glede na to, da je suša tudi v državnem proračunu in da bo prihodnje leto vnovič začelo veljati fiskalno pravilo in t. i. maastrichtski kriterij, je vprašanje, če bo ministrstvo za finance ta predlog potrdilo ... Upam pa na dogovor, kajti brez teh dodatnih virov, kot sta povišana povprečnina in tega mehanizma, ki sem ga omenjal, bo večina občin, ne samo Kranj, v velikih težavah.
Kaj pa se obeta pri koheziji, napovedujejo se spremembe?
Dolg v vrednosti 4,5 milijona evrov, ki ga ima država do Kranja, je še iz minule perspektive, v zdajšnji, novi finančni perspektivi, si Kranj kot mestna občina obeta sofinanciranje iz CTN, DRR podnebnega sklada in drugih EU mehanizmov. Problem je v tem, da na ministrstvih, ki so se preoblikovala, za novo perspektivo niso podali še niti smernic za porabo. Človek postane slabe volje, ko to primerja recimo s Hrvaško. Nedavno nas je obiskal župan Pulja (Pule). Kranj in Pulj sta prijateljski mesti. Pulj ima nekaj čez 52 tisoč prebivalcev. Kranj jih ima 57 tisoč ... Tam zdaj gradijo hkrati kar štiri vrtce s pomočjo evropskih sredstev. Štirideset odstotkov bodo pridobili iz EU, razliko iz zadolževanja pa bodo poravnali iz lastnih sredstev. Zastavlja se nam torej vprašanje, kako to lahko počnejo na Hrvaškem, ne pa v Sloveniji, kjer imamo večinoma vrtce, zgrajene še v socializmu, ki so zvečine dotrajani in potrebni obnove. Slovenija se je namreč zavezala oziroma po moje slabo dogovorila, da ne moremo oziroma ne smemo financirati, denimo, vrtcev z evropskimi sredstvi.
Kako kaže naložbam, ki potekajo prav zdaj oziroma se bodo začele še v letošnjem letu? Je katera ogrožena?
Nova streha nad telovadnico in parket v telovadnici na OŠ Franceta Prešerna bo, kot nam zagotavljajo, nared do 1. septembra. Tam zdaj popravljajo streho, obnovili bodo tudi parket. Sredstva za to investicijo, vredno dober milijon evrov, imamo sicer zagotovljena, a si prizadevamo, da bi na razpisu ministrstva za šolstvo pridobili sofinanciranje. Najvišji delež, ki bi ga lahko pridobili, je 100 tisoč evrov.
Skladno z načrtom obnavljajo most čez Savo na Ljubljanski cesti. Odprto bo parkirišče P+R na Zlatem polju.
Glede satelitskega urgentnega centra še čakamo odločitev ministrstva za zdravstvo, ki bo financiralo to naložbo, a zadeva iz nam neznanih razlogov stoji. Ureditev parkirne ploščadi nad garažo pri Zdravstvenem domu Kranj bo strošek Mestne občine Kranj. Zagotovo se bo to urejalo prihodnje leto.
Kaj se bo še urejalo prihodnje leto?
Prihodnje leto bodo imele prednost v proračunu šole in vrtci: prizidek OŠ Helene Puhar, obnova nekdanje trgovske šole, začeta bo investicija na OŠ Kokrica (končana bo leta 2025), pripravili bomo vse potrebno za vrtca v Trsteniku in Mavčičah. Potrebna bo rekonstrukcija električne napeljave, obnova tlakov in zamenjava oken in vrat v vrtcu Čebelica na Planini.
V poslovni coni Hrastje, za katero smo pridobili vsa potrebna zemljišča, se bo pričela gradnja infrastrukture. Računamo tudi na sredstva EU in morda kombinacijo z zasebnim investitorjem.
Načrtuje se tudi začetek gradnje soseske Ob Savi, na območju med Savsko cesto in reko Savo, kjer bo investitor Stanovanjski sklad RS zgradil 240 stanovanj. Pogoj za začetek gradnje je porušitev mostu pri Planiki, občina pa mora poskrbeti tudi za to, da bo 3,5 hektarov veliko območje komunalno in prometno opremljeno. Delno bi radi ta strošek sofinancirali z evropskimi sredstvi.
Načrtujemo tudi začetek urejanja kanalizacije v Čirčah v vrednosti 4,5 milijona evrov, a ta naložba bo porazdeljena na več let. Z občino Šenčur bomo začeli graditi most čez reko Savo od Jame do Prebačevega. Urejati bomo začeli kanjon reke Kokre.
Glede urejanja kanjona Kokra naj povem, da se pripravlja idejna zasnova ureditve in druga dokumentacija, od direktorata za turizem, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, pa čakamo še na odločbo o sofinanciranju.
Kaj pa urejanje komunalne infrastrukture Golnik-Mlaka?
Tudi to bo postavka v proračunu za leto 2024 in pričakujemo, da dobimo sofinanciranje iz državnega proračuna. Mestna občina Kranj sama tega ne more financirati, je pa pripravljena dodati svoj del denarja ob evropskem in sofinanciranju Republike Slovenije. Gre namreč za širitev Klinike Golnik, javne bolnišnice, in že začete naložbe dr. Marka Bitenca. Na obstoječo čistilno napravo namreč ne morejo speljati vseh svojih priključkov, ampak je treba zgraditi novo kanalizacijo. V nasprotnem primeru namreč ne bodo pridobili uporabnega dovoljenja za svoje novogradnje.
Glede na vse povedano, vam je bila odškodnina v višini več kot 300 tisoč evrov, ki jo je po sodbi Višjega sodišča Mestna občina Kranj morala plačati podjetju iz Novega mesta, ker ni bilo izbrano za izvajanje koncesijske pogodbe urejanje in čiščenje zelenic, v precejšnje breme. Kot ste že pojasnili, je občina maja letos na Vrhovno sodišče vložila predlog za revizijo v pravdni zadevi, ki pa ne zadrži plačila.
Gre za zadevo iz preteklosti ... Občina pod zdajšnjim vodstvom je tudi v tem primeru ravnala odgovorno in kot dober gospodar.
Letos je tudi leto, ko se iztečejo nekatere koncesijske pogodbe in jih bo treba skleniti ali podaljšati.
Da, za javni prevoz, saj se pogodba z Arrivo jeseni izteka, prav tako za urejanje zelenih površin. Pri slednjem še ni čisto jasno, ali bomo morda urejanje zelenih površin prenesli na Komunalo Kranj. Odločitve o tem še nismo sprejeli. In da, prihodnje leto načrtujemo še nakup štirih novih električnih avtobusov, ki se financirajo iz Eko sklada, objavljen bo tudi razpis za skupnostne sončne elektrarne.
Skupnostne sončne elektrarne? Lahko pojasnite bolj natančno.
Petdeset objektov, ki so v lasti občine, je takih, na katere bi lahko montirali panele, in možno bo, da bi tisti, ki bodisi ne morejo bodisi nočejo imeti panelov na strehah svojih hiš, vstopili v zadrugo in bi pri tem projektu sodelovali s sofinanciranjem in se potem napajali z elektriko iz skupne sončne elektrarne. In tudi za takšen projekt obstajajo evropska sredstva.
Med neznankami je, kot ste že izpostavili, tudi to, kaj se bo v prihodnje dogajalo s ceno energentov.
S 1. marcem 2024 (sprva je bilo mišljeno, da že tri mesece prej) bo pričel veljati akt o omrežnini, ki utegne imeti velike negativne učinke na višino cene električne energije za vse naše javne zavode. To je res neznanka, zato nam bodo pri tem, kaj storiti, z nasveti pomagali Elektro Gorenjska v sodelovanju z Leag, Lokalno energetsko agencijo Gorenjske.
Večkrat je Mestna občina Kranj izpostavila, da bi morala država financirati Prešernovo gledališče, ne pa občina. Se je v tem zadnjem obdobju kaj spremenilo, imajo na ministrstvu za kulturo posluh za to, kako bi prišli do sprejemljive rešitve za vse?
Mariborski župan Saša Arsenovič je po nedavnem obisku ministrice za kulturo Aste Vrečko v Mariboru javno sporočil, da jim bo država letos izjemoma pomagala tako, da bo ministrstvo za kulturo dofinanciralo sredstva za javne občinske zavode v Mestni občini Maribor v višini 290.000 evrov. Prav zato smo tudi iz Mestne občine Kranj ministrici napisali pismo. Zaprosili smo za dofinanciranje javnih zavodov po vzoru Mestne občine Maribor, saj menimo, da moramo biti mestne občine deležne enake pomoči glede na to, da se soočamo z enakimi težavami, ki imajo skupen vzrok, to je prenizka povprečnina za pokrivanje zakonsko določenih nalog.
Prešernovo gledališče Kranj izvaja osrednji nacionalni festival, Teden slovenske drame, in samo za to država prispeva nekaj denarja. V tem je v povsem v neenakopravnem položaju do vseh drugih gledališč v Sloveniji. Prešernovo gledališče se sofinancira iz državnega proračuna zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov. Mestna občina Kranj tako sama financira Prešernovo gledališče, zato ministrstvo nenehno opozarjamo na to nemogočo situacijo in pričakujemo, da bo ustrezno ukrepalo in delno finančno razbremenilo tudi Mestno občino Kranj.
Župani imajo veliko nujnih podžupanov in nujne birokracije,da zmorejo to mukotrpno delo!
Ne se čudit, sedaj so na oblasti komunjare, za njih se pa ve, da o gospodarstvu nimajo pojma.
Kaj ta Veseli ptč ma že nov direktorski položaj????