Srčni zastoj po podatkih Rdečega križa sicer vsako leto doživi več kot 1500 ljudi. Možganske celice začnejo odmirati že med tremi do petimi minutami po srčnem zastoju, čas do prihoda reševalcev na kraj dogodka pa je običajno mnogo daljši, zato je prvih nekaj minut po srčnem zastoju ključno pravilno ukrepanje očividcev. Če bi ti nemudoma začeli izvajati temeljne postopke oživljanja še pred prihodom reševalcev, bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj.

V Mestni občini Kranj (MOK), ki ima tudi certifikat Srcu prijazna občina, imajo tako v bazi približno 50 defibrilatorjev (AED). Letos so nadaljevali z nabavo teh dragocenih naprav, ki rešujejo življenje ob srčnem zastoju. Junija so jih postavili pri dnevnem varstvu starejših na Planini, Osnovni šoli Matije Čopa Kranj in Vrtcu Biba v Bitnjah, oktobra pa na Čepuljah pod Joštom, v Njivici v Podblici in Mavčičah, kjer bo po ureditvi parka Simona Jenka v Podreči.

»Prvi korak je prepoznavanje stanja. Če se oseba ne odziva in ne diha, gre za srčni zastoj. Drugi korak je klic na številko 112, na kateri klicatelju pomagajo z navodili, kako oživljati in kje se nahaja najbližji defibrilator. Nato je nemudoma treba začeti s stisi na sredini prsnega koša od 5 do 6 centimetrov v globino in s frekvenco 100 stisov na minuto. Oživljanje se izvaja do prihoda reševalcev  in, če je le mogoče, s pomočjo defibrilatorja. Za uporabo defibrilatorja so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila. Zastoj srca, ki se zgodi izven bolnišničnega okolja, je sicer najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah. Preživi le vsaka deseta oseba s srčnim zastojem,« pa so o prvi pomoči še razložili na MOK.