Branko Grims (SDS) je za tokratno sejo mestnega sveta kar sam pripravil gradivo k točki dnevnega reda pod naslovom Preprečevanje zlorab pravice do začasnega in stalnega prebivanja, delovnih dovoljenj in s tem povezanih zlorab socialnega sistema v Mestni občini Kranj. Svojevrstno prho pa so kranjski mestni svetniki dobili že takoj na začetku, ker na sejo ni bilo ne predstavnika UE Kranj ne Finančnega urada Kranj, prišli pa so direktorica CSD Gorenjska Andreja Valant, predstavnica Policijske uprave Kranj Nataša Vidmar Zadnik in predstavnik Komunale Kranj Mitja Jarc.

Intenzivno doseljevanje

Mestna občina Kranj v zadnjih letih preprosto ne zmore več tako intenzivnega doseljevanja tujih državljanov iz držav nečlanic EU, je prepričan Branko Grims. Iz priloženega dokumenta, ki je datiran na dan 17. julij 2018 in ga je podpisal tedanji načelnik UE Kranj Matjaž Dovžan, je razvidno, da so imeli na območju UE Kranj, pod katero sodijo poleg Mestne občine Kranj še občine Jezersko, Preddvor, Šenčur, Cerklje in Naklo, v letih 2016 in 2017 skupaj 1861 rešenih upravnih postopkov za dovoljenje za začasno in stalno prebivanje tujca iz države nečlanice EU oziroma tretje države.

»Številke še vedno naraščajo,« je trdil najvidnejši politik SDS v Kranju, v isti sapi pa je dejal, da upa, da bo mestni svet z njimi (naraščajočimi številkami, op. a) ustrezno seznanjen. Kot dokaz, da ima  prave podatke, je Grims priložil še gradivo na 485 straneh(!), v katerem so izpisani primeri iz posameznih upravnih enot. To gradivo je, kot je dejal, odgovor na njegovo poslansko vprašanje in ga je pripravila vlada Marjana Šarca novembra 2019.

Institucije vedo za zlorabe

V nadaljevanju je Branko Grims podrobno opisal, kako poteka običajni postopek: državljan nečlanice EU  pride v Slovenijo za daljše obdobje na podlagi mnenja zavoda za zaposlovanje, da gre pri vlagatelju za deficitarni poklic. Na tej podlagi pridobi delovno dovoljenje in pravico do daljšega začasnega bivanja in pozneje stalnega bivanja v Sloveniji. Po poteku roka za združitev družin tujec pripelje vso družino in največkrat se zgodi, da sam nadaljuje delo v Avstriji, Nemčiji ali Švici. Družina pa izkorišča vse socialne pravice v Sloveniji, kar vse plačujemo slovenski davkoplačevalci, se je hudoval Branko Grims. Prisotnost posameznih članov družine je samo navidezna,  saj živijo v drugi državi. Slovenske institucije pa jim nakazujejo denar, pridobljen na osnovi socialnih pravic, vezanih na stalno ali začasno bivališče.

Nekatere institucije so seznanjene s sumom zlorab, vendar jih tolerirajo. Če bi vse institucije ustrezno opravile svoje delo in bi bilo poskrbljeno tudi za nadzor, bi prihranjeni denar lahko namenili za mlade družine, masovnim migracijam pa bi zaprli vrata, je še dejal Branko Grims.

Svetnica Nataša Majcen (LMŠ), zaposlena na CSD, in direktorica CSD Gorenjska Andreja Valant, sta mestne svetnike zaman opozarjali, da je nesmiselno odrediti izredni inšpekcijski nadzor nad CSD in preverjati pet let stare podatke o tem, ali je družina bivala v Kranju ali ni. Tudi zaradi kadrovske podhranjenosti na CSD je to nemogoča naloga. Uporabniki morajo pridobiti veliko potrdil, a prihaja do prirejanj dokumentov. Toda  sum mora pristojni organ raziskati in potrditi, saj ni mogoče kar ustaviti plačila denimo za otroški dodatek in socialno pomoč.

Komisija na lokalni ravni in komisija na državni ravni

Podžupan Robert Nograšek (LMŠ) je navedel, da že od januarja letos premlevajo, kaj storiti, pred poletjem pa so na pobudo župana Matjaža Rakovca sklicali posvetovalno skupino za tujce, v kateri so predstavniki CSD, policije, finančne uprave, UE in občine. Opozoril je še, da na državni ravni od julija lani obstaja Medresorska delovna komisija za proučitev problematike fiktivnih prijav prebivališč posameznikov in s tem povezano zlorabo socialnih transferjev. Naloga te komisije je proučitev problematike in priprava ukrepov, s katerimi bi preprečili prijavo fiktivnih bivališč posameznikov in njihovih otrok ter s tem povezano dodeljevanje socialne pomoči. Tej komisiji pa Policijska uprava Kranj preko Generalne policijske uprave že posreduje pobude, je navedla Nataša Vidmar Zadnik iz PU Kranj. Policisti sicer odkrijejo največ kršitev pri tujcih, ki ne potrebujejo vizuma in so prekoračili rok bivanja 90 do 180 dni.

Pred meseci je kranjsko javnost razburil primer, ko je bilo v enem od manjših stanovanj v Kranju prijavljenih kar 132 ljudi, a kot je bilo slišati na seji, to sploh ni rekord. Na Šentilju da so odkrili garsonjero, v kateri je bilo prijavljenih kar 522 ljudi. Zato so kranjski mestni svetniki v nadaljevanju soglasno sprejeli sklep, naj Komunala Kranj pri obračunu stroškov  posameznih gospodinjstev upošteva tudi število začasno prijavljenih na istem naslovu. Predstavnik Komunale Mitja Jarc je ob tem napovedal, da bi lahko že z naslednjim obračunom zaračunavali vsem začasno prijavljenim prebivalcem, ne glede ali so tu ali so že odšli.

Podžupan Janez Černe (SD) je opozoril, da je problematika vseslovenska:leta 2009 je v Sloveniji živelo 53 tisoč tujcev iz tretjih držav, letos že 167 tisoč, kar je 3,5-krat več. Od  2,1 milijona prebivalcev v Sloveniji jih je 12,7 odstotka oziroma 260 tisoč tujcev. Pritisk na mestne občine je še močnejši in delež tujcev je v povprečju v njih 16-odstoten.