Redni abonma v Prešernovem gledališču Kranj (PGK) v prihodnji sezoni sestavlja pet predstav, pri čemer bodo štirim premiernim uprizoritvam domačega gledališča, dodali še eno po lastni izbiri. Repertoar oblikuje pester izbor domače klasike, sodobne evropske drame, svetovne književnosti ter avtorskega projekta, ki z izbranimi vodilnimi gledališkimi ustvarjalci zagotavlja vznemirljivo, izzivalno in celovito gledališko doživetje. Izbirno predstavo pa bodo abonenti določili izmed treh navdihujočih uprizoritev, ki s sicer intimnimi odrskimi postavitvami spregovorijo o pomembnih temah, ki krojijo sodobno izkušnjo sveta.
Pomladni vpis v abonmaje poteka le še do 1. julija 2023. Abonenti lahko vpišejo abonmaja PETEK in SOBOTA ali pa TOK, STRUGA in SOTESKA. Slednji nimajo stalnega dneva, predstave so ob različnih dnevih od ponedeljka do četrtka, zato so cenejši. Na voljo pa je tudi abonma VRTINEC, ki omogoča, da si obiskovalci oblikujete svoj program petih predstav, saj sami spremljajo spored abonmajskih predstav in si lahko izberejo, kdaj si želijo ogledati predstavo. Ob nakupu tega abonmaja prejmejo abonmajsko izkaznico, s katero lahko ob predhodni rezervaciji prevzamejo vstopnico za ogled katerekoli predstave iz rednega programa ter izbirnih predstav. Za vse, ki bodo vpisnino poravnali do 1. julija 2023, v kranjskem gledališču zagotavljajo še dodaten 10-odstotni popust na redno ceno abonmaja, ob vpisu pa bodo prejeli tudi drobno darilo.
Sezona 2023/24 prinaša 4 domače predstave
V PGK bodo v novi sezoni ljubiteljem gledališča pripravili štiri nove premiere. Septembra bo na odru avtorski projekt Zadnji Hamlet režiserke Lea Kukovičič. Predstava Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo. Trilogijo je uvedel simpozij Ko moški jočejo, se svet ustavi, nadaljevanje trilogije so bile jokalne intervencije na Tednu slovenske drame z naslovom Zadnji Hamlet, predigra. V trilogiji ustvarjalna ekipa raziskuje, kako razgraditi patriarhat z obravnavo moške čustvenosti, katere simbol so moške solze. Eden od simbolov moškega čustvovanja pa je tudi Hamlet, saj ta lik velja za prvega modernega moškega in je še vedno arhetip. Je moški, ki je ujet v svoje lastne težave in se počuti kot center sveta. Shakespearov Hamlet je tudi eden izmed najbolj uprizarjanih tekstov v zgodovini gledališča, a vrednotni svet Hamleta ni vrednostni sistem, h kateremu stremimo danes, čeprav je svet še vedno poln hamletov. Predstava nastaja v koprodukciji z Zavodom Bunker.
Oktobra bo premiera predstave Predsednice Wernerja Schwaba. Za direktorja in umetniškega vodjo PGK Jureta Novaka bo to njegova prva uprizoritev, ki jo bo režiral v Prešernovem gledališču. "Predsednice so črna, skoraj groteskna komična drama. Tri zrele ženske z robov družbe odprejo večna vprašanja: kam nas vodi soočenje s čedalje kompleksnejšim svetom, ki nas obkroža, kam se zatekamo v uteho, o čem sanjarimo, medtem ko stvarstvo drvi naprej? V zgodbi protagonistke s sočnim Schwabovim jezikom presegajo lastne meje in fantazije in že od nastanka navdušujejo in škandalizirajo gledalce po vsem svetu. Erna, Greta in Marička nas bodo popeljale v (čarobne) svetove (zavrte) seksualnosti in (osnovnih) (človeških) potreb. Igralsko izjemno zahtevne vloge bodo članicam našega ansambla v izziv, nadejam pa se, da bomo skupaj odgrnili krinke vsakdana in se zazrli v lastne globine, v vsej njihovi mesenosti in organskosti," je strnil svoje misli o besedilu Novak.
Kratek roman Harun in morje zgodb je prvo delo, ki ga je Salman Rushdie napisal leta 1990, za Satanskimi stihi in po dveh letih tišine po izrečeni smrtonosni fatvi. Gre za fantazmagorično zgodbo o svobodi govora. Začne se v mestu, tako žalostnem, da je pozabilo svoje ime. Mladi Harun živi s svojim očetom Rašidom, slavnim pripovedovalcem zgodb. Ko ju zapusti Harunova mati, oče zgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj do morja zgodb. Ko ga najde, ugotovi, da ga onesnažujejo privrženci tišine, vojska z zašitimi usti, ki ne verjamejo, da so zgodbe pomembne, če »še resnične niso«. Od obstoja tokov morja zgodb je odvisna sreča Harunove družine. Knjiga svoj imaginarij jemlje iz klasičnih indijskih pripovedk, Tisoč in ene noči, pa tudi iz Gospodarja prstanov in nekaterih Gogoljevih in Kafkovih novel. Premiera bo januarja 2024, režijo pa bo prevzela Ivana Djilas, ki bo tudi poskrbela za dramatizacijo.
V koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj pa bodo v marcu 2024 na oder kot zadnjo predstavo postavili Boj na požiralniku Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Boj na požiralniku, Solzice in Samorastniki veljajo za slovensko literarno klasiko, po filmskih upodobitvah pa so se globoko vtisnili v zgodovinski spomin slovenskega naroda. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. V današnjem času iz te kultne zgodbe razbiramo tudi tiste spregledane, še ne do konca izrečene plasti neizmerno krute zgodbe. V bitki z zemljo in v bitki za preživetje se je na kmetih dogajalo nasilje nad otroki in živalmi, ki je s svojo krutostjo zaznamovalo generacije in generacije. In mi smo vnuki svojih dedov. Prav o tem nam želi spregovoriti Vorančev Boj na požiralniku. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj sofisticirani in prikriti obliki. Pod režijo se bo podpisal Jernej Lorenci.
Poleg štirih domačih predstav pa si bodo lahko abonenti izbrali še eno izmed treh gostujočih uprizoritev. Pesem ptic v drevesnih krošnjah Jake Smerkolja Simonetija je bilo nominirano za Grumovo nagrado za mladega dramatika, monodramo Franz podpisuje uveljavljeni hrvaški dramatik Tomislav Zajc, Lea Mihevc pa je s svojim koncertno-gledališkim nastopom Od kod, dekle, si ti doma že navdušila na zadnjem 53. Tednu slovenske drame.