Prešernovo gledališče Kranj je zadnjih slabih 14 dni gostilo 54. Teden slovenske drame. Festival je postregel z bogatim programom, ki je obsegal sedem tekmovalnih predstav, pet v spremljevalnem programu, tri namenjene mladim, ekskluzivni dogodek in sedemnajst dodatnih dogodkov. Raznolikost dogajanja je obsegala problemske razgovore, okrogle mize, predstavitve, delavnice, razstave in koncerte, ki so pritegnili veliko zanimanje javnosti. Festival je bil izjemno dobro obiskan, nekatere predstave so bile celo razprodane, kar priča o velikem zanimanju za slovensko dramsko ustvarjalnost.
"Zaključujemo še eno izjemno uspešno izvedbo tega pomembnega kulturnega dogodka, ki že dolga leta predstavlja vrhunce slovenske gledališke ustvarjalnosti. Ponosen sem, da smo v Kranj pripeljali izjemne predstave, diskusije in srečanja. Znova se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim in sodelavcem Prešernovega gledališča Kranj in seveda vsem ustvarjalkam, ustvarjalcem, strokovnjakinjam, strokovnjakom in ekipam, s katerimi smo spletli živo zgodbo iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča," je ob zaključku festivala povedal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak.
Na zaključni prireditvi so podelili sedem nagrad
V ospredje letošnjega festivala so stopile predstave, ki so obravnavale pereče tematike in premikale meje gledališkega izraza. Med najbolj odmevnimi je bila uprizoritev "Spolna vzgoja II" v režiji Tjaše Črnigoj in produkciji Nove pošte in Mesta žensk, ki je osvojila nagrado občinstva in posebno priznanje žirije za inovativen pristop k obravnavi spolnosti. Ta serija petih predavanj-performansov je izpostavila pomen gledališča kot prostora za odprt dialog, premagovanje tabujev in spodbujanje družbenih sprememb.
Šeligova nagrada za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa je pripadla predstavi "Mrakijada", v izvedbi SNG Drama Ljubljana in režiji Nine Rajić Kranjac. Po besedah strokovne žirije, ki so jo sestavljali Aleš Jan (predsedujoči), Pia Brezavšček in Mirna Rustemović, je predstava ponudila izjemne pristope sodobnega gledališča, s svojo inovativnostjo in igralskimi kreacijami pa bi bila dobrodošla na katerem koli evropskem odru.
Nagradi za najboljšo igralko in najboljšega igralca tekmovalnega program sta prejela Tina Vrbnjak in Benjamin Krnetić, s čimer sta potrdila svoje izjemne igralske sposobnosti in globoko razumevanje svojih vlog. Tina Vrbnjak, ki je upodobila Pokojno mater, prvo Rimljanko, in Prvega oznaša v predstavi "Mrakijada", je s svojo presunljivo interpretacijo očarala tako občinstvo kot strokovno žirijo. V svoji vlogi ni bila zgolj prisotna kot lik, ampak kot duh, ki preveva celotno uprizoritev, ji daje globino in jo obogati s čustveno plastičnostjo.
Po drugi strani je Benjamin Krnetić v vlogi Ferdija, Rimljanovega sina iz prvega zakona, prav tako v "Mrakijadi", s svojo izjemno igro dokazal, da je mogoče na odru ustvariti pristne človeške izkušnje, ki se dotaknejo srca gledalcev. Njegova interpretacija lika, ki je tudi alter ego Ivana Mraka, je bila pohvaljena za ranljivost in samokritičnost, ki sta mu dali redko videno globino in čustveni odziv.
V središču pozornosti so bili tudi mladi talenti. Nagrado za mladega dramatika je prejela Brina Jenček za delo "Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega", ki v sodobnem jeziku raziskuje dinamiko odnosov in družbene pritiske, ki oblikujejo življenja mladih.
Nagrada Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo pa je šla v roke Izi Strehar, ki je s svojim delom "Nezakonske matere" odprla vpogled v kompleksnost materinstva skozi različne časovne perspektive.
Nagradi je podelilo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov
Ob robu osrednjih festivalskih nagrad so podelili tudi nagrade, ki jih podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela Marinka Poštrak, dramaturginja, katerih delo je v zadnjih treh desetletjih močno vplivalo na slovensko gledališko sceno, še posebej na delovanje Prešernovega gledališča Kranj. Njena zavezanost inovativnosti, kritičnemu razmisleku in oblikovanju gledališča kot prostora družbenega dialoga predstavlja izjemen prispevek k razvoju slovenskega gledališča.
Priznanje za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih je prejela Zala Dobovšek, ki z intenzivnim raziskovalnim delom in pedagoškim angažmajem bogati področje uprizoritvenih umetnosti. Njena zmožnost povezovanja teoretičnega razmisleka s praktičnim gledališkim delom odpira nova obzorja v razumevanju in kritiški refleksiji gledališča.