Program Prešernovega gledališča Kranj (PGK) za sezono 2023/24 bo vseboval preplet vrhunske domače klasike, sodobne evropske drame, svetovne književnosti in avtorskega projekta ter izbranih gostujočih uprizoritev. Napovedujejo pet premier, ki bodo gledalcem ponudile vznemirljivo, izzivalno in celovito gledališko doživetje, že trideseto leto zapored pa tudi Sobotne matineje za najmlajše obiskovalce.
"V prejšnji sezoni smo obiskovalkam in obiskovalcem ponudili raznolike, pogosto zahtevne predstave, ki se niso ognile težkim temam in so se soočale z izzivi sodobnosti. Glavne nagrade in uvrstitve na festivale so nam zgolj potrdile, kar nam z odzivi na vsaki ponovitvi izkazujejo gledalci. Zavezani kritičnemu pogledu in odločeni, da bomo navduševali še naprej , smo tudi za sezono 2023/2024 pripravili najboljše kombinacije odličnih predlog, vrhunskih režiserk in režiserjev pa seveda zasedbe naših izjemnih igralk in igralcev ter izbranih gostov," je ob predstavitvi repertoarja povedal direktor in umetniški vodja PGK Jure Novak.
Celostno podobo sveže sezone sta tudi tokrat ustvarili akademska slikarka Tina Dobrajc in oblikovalka Ana Bassin, prešernovci pa že vabijo k jesenskemu vpisu abonmajev, ki se bo začel v ponedeljek, 4. septembra. V znak solidarnosti so se odločili, da bodo prebivalcem z območij, ki so jih prizadele poplave, ponudili brezplačno vstopnico za katerokoli od predstav Prešernovega gledališča v prihajajoči sezoni.
V kranjskem gledališču bodo na oder postavili novih pet predstav
Gledališko sezono bodo septembra odprli z avtorskim projektom Zadnji Hamlet v režiji Lee Kukovičič, uprizoritvijo, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in zavoda Bunker. Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo. Uvedel jo je simpozij Ko moški jočejo, se svet ustavi, njeno nadaljevanje so bile jokalne intervencije na letošnjem Tednu slovenske drame z naslovom Zadnji Hamlet, predigra. Ekipa ustvarjalcev v trilogiji raziskuje, kako z obravnavo moške čustvenosti, katere simbol so moške solze, razgraditi patriarhat. Eden od simbolov moškega čustvovanja je tudi Hamlet, saj ta lik velja za prvega modernega moškega in je še vedno arhetip. Je moški, ki je ujet v svoje lastne težave in ki se počuti kot središče sveta. Shakespearov Hamlet je tudi eno izmed najbolj uprizarjanih besedil v zgodovini gledališča, a vrednostni svet Hamleta ni vrednostni sistem, h kateremu stremimo danes, čeprav je svet še vedno poln Hamletov.
Kot drugo uprizoritev sezone napovedujejo črno komedijo Wernerja Schwaba Predsednice, v katerih avtor v duhovitih in iskrivih dialogih mojstrsko razgrinja banalno in na krščanskih stereotipih temelječo plat družbe. Za direktorja in umetniškega vodjo Jureta Novaka bo to prva uprizoritev, ki jo bo režiral v Prešernovem gledališču. "Predsednice so črna, skoraj groteskna komična drama. Tri zrele ženske z robov družbe odprejo večna vprašanja: Kam nas vodi soočenje s čedalje kompleksnejšim svetom, ki nas obkroža, kam se zatekamo po uteho, o čem sanjarimo, medtem ko stvarstvo drvi naprej? V zgodbi protagonistke s sočnim Schwabovim jezikom presegajo lastne meje in fantazije in že od nastanka navdušujejo in škandalizirajo gledalce po vsem svetu. Erna, Greta in Marička nas bodo popeljale v svetove seksualnosti in potreb. Igralsko izjemno zahtevne vloge bodo članicam našega ansambla v izziv, nadejam pa se, da bomo skupaj odgrnili krinke vsakdana in se zazrli v lastne globine, v vsej njihovi mesenosti in organskosti," je misli o besedilu strnil Novak. Premiera bo oktobra.
Januarja se obeta tretja premiera sezone, dramatizacija romana Harun in morje zgodb slovitega Salmana Rushdieja v režiji Ivane Djilas. Rushdie je roman napisal za svojega sina, od katerega je bil v času, ko je besedilo nastajalo, zaradi varnosti ločen. Začne se v mestu, tako žalostnem, da je pozabilo svoje ime. Oče mladega Haruna je Rašid, slavni pripovedovalec zgodb. Ko ju Harunova mati zapusti, oče izgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj vse do morja zgodb. "Roman Harun in morje zgodb odpira vprašanje smisla in (ne)koristnosti umetnosti. Kakšen misel imajo zgodbe, ki za povrh še resnične niso, se sprašuje pisatelj Salman Rushdie skozi usta svojega mladega protagonista Haruna. Enako govori človek Rushdie, potem ko mu zaradi pripovedovanja grozi smrt. Harunov oče Rašid pa odgovarja, da je pripovedovanje zgodb edino delo, ki ga obvlada. Tako je tudi v gledališču. Pripovedovanje zgodb je edino delo, ki ga obvladamo. Zato smo tukaj. In to je hudo pomembno delo," pravi Djilas, ki bo s postavitvijo družinske pravljice za odrasle nagovorila kar najširše občinstvo – od otrok do njihovih staršev.
Spomladi bodo 54. Teden slovenske drame odprli s premiero slovenske literarne klasike Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca Boj na požiralniku v režiji Jerneja Lorencija. Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih. Spregovori nam o neizmerni krutosti, ki je posledica stiske in nemoči in se kot zla usoda prenaša iz roda v rod. Zgodba Dihurjeve družine tako ni le zgodba iz neke daljne ruralne preteklosti, ampak zgodba, ki jo še kako živimo tudi danes, ob socialnih stiskah zmeraj in vsak dan bolj in bolj, čeprav mogoče v malce bolj »sofisticirani« in prikriti obliki. Nasilje zaradi preživetvenih stisk in nemoči, v boju z zemljo in birokracijo, ne glede na vas ali mesto, zmeraj najde pot do krutosti. Lorenci se bo tematike krutosti in boja za preživetje dotaknil na svoj pretanjeni in radikalni uprizoritveni način. Predstava nastaja v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj.
Zadnjo premiero sezone načrtujejo za junij 2024, zato bo v abonmajsko ponudbo uvrščena v naslednji sezoni. Uprizorili bodo dramski tekst Kot vsa svobodna dekleta, v katerem sodobna bosanska dramatičarka Tanja Šljivar spregovori o poskusu svobode v majhnem mestu. Besedilo temelji na članku iz rumenega tiska o resničnem dogodku: sedem najstnic se s šolske ekskurzije vrne – nosečih. "Navdihnjena s tem dogodkom je Tanja Šljivar izpisala dramsko besedilo Kot vsa svobodna dekleta. V središče je postavila deklice in v vrsti fiktivnih monologov vsaki od njih dala prostor, da spregovori, da dobi svoj glas. Združene v poskusu svobode v majhnem mestu, kot avtorica podnaslovi dramo, razkrivajo okoliščine dogodka in premišljajo o njegovih posledicah. Jasno je, da njihovi narasli trebuhi določajo prihodnost. Ali pač ne? Avtorica svojih protagonistk ne pusti v brezupu. Svobodo iz naslova skuša izbojevati skozi krike, predrzno in provokativno, s humorjem in samoironijo, loteva se boja v patriarhalni družbi, boja, katerega jasni cilj je osvoboditev telesa, ki je zmožno nositi otroka. Na odru vsaka od igralk, ki so najstniška leta že pustila za seboj, tako postane deklica in avtorica v enem. Glas mladosti, ki je pogosto utišan," je o besedilu povedala režiserka Mojca Madon.
V letošnjo redno abonmajsko ponudbo so v Prešernovem gledališču umestili še tri navdihujoče gostujoče izbirne uprizoritve. Predstave z bolj intimnimi odrskimi postavitvami spregovorijo o pomembnih temah, ki krojijo sodobno izkušnjo sveta. Abonenti si bodo lahko ogledali medgeneracijski dialog o naključnem srečanju, ki spreminja življenja, Pesem ptic v drevesnih krošnjah Jake Smerkolja Simonetija v režiji Ivana Lobode ali monodramo Tomislava Zajca Franz v režiji Petra Srpčiča ali pa glasbeno predstavo Lee Mihevc in Nika Žnidaršiča Od kod, dekle, si ti doma, ki je z igralkino subtilno osebno zgodbo navdušila že občinstvo na 53. Tednu slovenske drame.
Pripravljajo že tudi na 54. Teden slovenske drame
V Prešernovem gledališču se pripravljajo tudi že na 54. Teden slovenske drame, ki bi ga s spremljevalnimi dejavnostmi v prihodnje radi nekoliko razširili tudi izven festivalskega termina. "Tako bomo že čez deset dni (med 8. in 12. septembrom) gostili srečanje mednarodne mreže The Fence, ki združuje dramatike in producente dramskih del z vsega sveta, v Kranju pa se bodo ob svojem letnem kongresu srečali tudi s slovenskimi ustvarjalci, kar bo dobra priložnost za mednarodni stik, izmenjavo praks in izkušenj, povezovanje ter iskanje možnosti za razvoj in prepoznavnost slovenske dramske pisave v širšem kontekstu. To bo obenem poligon za pripravo obsežnejšega evropskega projekta Dramatike manjših evropskih jezikov, v katerem se povezujemo s sorodnimi evropskimi institucijami, da bi spodbudili ustvarjalno okolje za razvoj dramskih praks, njihovo mednarodno prisotnost in mobilnost," je povedal pomočnik direktorja kranjskega gledališča Rok Bozovičar.