Udeleženci in udeleženke PTL-jeve Kreativne šole plesnega filma bodo 14. junija v baru Prulček predstavili svoje kratke plesne filme, ki so jih posneli skupaj s plesalkami Akademije za ples. Vstopnine ni.
Predstavitve mladih ustvarjalk Akademije za ples, ki bodo sodelovale na različnih lokacijah festivala U[KREP] in nastopile v video produkciji PTL-jeve Kreativne šole FILM: SODOBNI PLES! pod mentorstvom Rosane Hribar, sledi spodaj:
Urška Centa: SOLEDAD / SAMOTA
Soledad / Samota je privid prihajajočih družbenih sprememb, ki jih napoveduje bližnja prihodnost. Ne vedeti, v kaj se bomo zbudili jutri, je slutnja grozečih prikazni, v katerih lahko vedno znova nemo opazujemo igro cikličnosti zgodovine. In zato plešemo, oznanjamo, se prebujamo; kajti za nov svet gre!
Špela Šafarič: UTOPIJA ALI DISTOPIJA?
Po vsaki krizi nastopi okrevanje, ustvari se nova realnost. Utopija ali distopija. Mehanizacija kot pomoč človeku ali kot nadzor in orožje. Naprej s človečnostjo ali nazaj k pohlepu. Kakšno novo realnost bomo ustvarili?
Sara Janašković: OBISK
Dobila sem obisk. Bila sem jaz, iz druge časovnosti. Vsebinam mojih mislih, mojega védenja, našim skupnim predstavam, kaj je in kaj ni, res težko zaupam. Naj spregovori (e)motion.
Kaja Marion Ribnikar: IN ČE SE VSE USTAVI?
Ne glede na to, ali imamo pandemijo, pride do tretje svetovne vojne, ostaneš brez partnerja, ne moreš več plesati. Uničimo svet, narava uniči nas, ne glede na to, kaj se zgodi, se svet vrti naprej. In kaj, če se ustavi? Ali se ustavi vse? Za vedno?
Saša Šveigl: MASKE
Ne imeti stika z drugimi. Občutek nemoči, osamljenosti, ne biti slišan in ostati sam s sabo in s svojimi mislimi. In vprašanje: kaj se bo zgodilo z nami v prihodnosti? Ali se bo vse vrnilo na stare poti ali bo vse drugače? Ali bomo prisiljeni nositi maske do konca življenja?
Nataša Đurić: KAJ SLIŠIŠ?
Ali realnost ustvarja nas ali smo mi v resnici tisti, ki jo ustvarjamo? Ali to, da ni vidna s prostim očesom, pomeni, da ne obstaja ? Lahko se ustavimo in jo začutimo. Kaj slišiš?
Ajda Fabjan: SKUPAJ!
Svet se je za trenutek ustavil in pokazal naše iskrene potrebe. Ko pogledam nanj, ga vidim in jemljem drugače. S spreminjanjem snovnih načel človeškega bivanja se je vzpostavila nova realnost, v kateri je veliko neznanega. Odkrivamo jo hkrati in skupaj!
Vanessa Perne: POLZENJE SEDANJOSTI
Če hočemo ločiti preteklost, sedanjost in prihodnost, ne ostane nič. Preteklosti ni več, prihodnosti še ni, sedanjost pa polzi hitreje, kot polzijo solze po licih. O njej govorimo, in že postane preteklost, iz prihodnosti pa se rodi nova sedanjost.
Larisa Počič: TRENUTEK, KI SE NE VRNE
Nova realnost je čas, ko odvržem navidezne plasti vsega, kar nisem več ali pa nikoli nisem bila. Sprašujem se, kako preprostejše bi bilo življenje, če bi ga res zaživela s popolnim zavedanjem, da posameznega trenutka nikoli ne bom mogla doživeti še enkrat.