David Lynch se je najprej v ZDA, nato pa še v Evropi in drugod po svetu, uveljavil kot prepoznaven filmski auteur, čigar stvaritve in kreature takoj prepoznamo po tistem distinktivnem pečatu, za katerega se je uveljavil označevalec "lynchevsko" v natanko istem smislu, kakor uporabljamo "kafkovsko" v literaturi ali "dalijevsko" v slikarstvu.
Ker je prav te dni v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem in likovnem centru v Tivoliju dan na razstavni ogled okusen izbor njegovih mladostnih likovnih del, nemara ni odveč povedati, da se je mladi David sprva šolal kot slikar na nekem kolidžu v Bostonu in da je, obupan nad šolskim sistemom, ki ga je označil kot "zločin nad mladimi", odpotoval v Evropo, kjer se je želel mojstriti pri Oskarju Kokoschki v Salzburgu. Na licu mesta je takoj uvidel, da je mojster nedostopen, zato se je namesto načrtovanega triletnega potovanja že po dveh tednih vrnil nazaj v ZDA.
Kljub zločinskemu značaju šolskega sistema je nadaljeval študij slikarstva na akademiji v Filadelfiji. Tam je, fasciniran nad nadrealizmom in njegovo sanjsko iracionalno logiko, s slikarstva prešel na film in po svojem prvem kratkometražcu (prav tako na ogled v MGLC v sklopu omenjene razstave) kmalu začel snemati vsa tista filmska in televizijska dela, ki so groteskni vsakdanjik, kakor ga povzema american dream, spremenila v prelepo nočno moro, h kateri se lahko gledalci vedno znova vračamo po zgled, kako lahko umetnost poseže in zareže v samo tkivo sicer na videz nepremakljive realnosti.
Lynch se je v osemdesetih uveljavil kot prepoznaven režiser s filmom Človek slon (Elephant Man, 1980), kot avtor pa se je dokončno afirmiral z Modrim žametom (Blue Velvet, 1986), ki je prav tako kot poprej Eraserhead (1977) kmalu dobil kultni status med cinefili. Lynch je z Eraserheadom eksperimentiral v produkcijsko precej obubožanih pogojih; nekaj denarja je sicer dobil od štipendije, ostalo pa si je sposojal od prijateljev in družine, da bi lahko dokončal, kar je kasneje označil za svoj "najbolj duhoven film". Marsikateri kritik je tudi Modri žamet označil za vrhunsko umetniško delo z značilnim avtorskim podpisom, kar je razbilo takrat še vedno precej trdovratno in razširjeno prepričanje, da je avtonomna produkcija temeljni predpogoj avtonomije ustvarjanja.
Za Modrim žametom je namreč stal izrazito mainstream producent Dino De Laurentis, ki je Lynchu omogočil snemanje in mu pustil povsem proste roke pri ustvarjanju kot nagrado za režiranje blockbuster znanstvenofantastičnega filmskega epa Dune - puščavski planet. (Mirt Komel)
* * *
Z vstopnico za katerikoli film iz Cikla filmov Davida Lyncha/Ob razstavi Ogenj na odru v MGLC Ljubljana lahko uveljavljate 50-odstotni popust pri nakupu vstopnice za razstavo David Lynch: Ogenj na odru v MGLC.
Z vstopnico za to razstavo pa si lahko v Kinoteki brezplačno ogledate eno projekcijo po lastnem izboru v sklopu omenjenega cikla filmov.
* * *
Program
David Lynch: Umetnost življenja, 21.6. ob 21.00
Modri žamet, 22.6. ob19.00
Ponovni pogled na Modri žamet, 22.6. ob 21.30
Mulholland Drive, 23.6. ob 18.00
Notranje zadeve, 23.6. ob 21.00
Twin Peaks – Ogenj hodi z menoj, 24.6. ob 20.00
Izgubljena cesta, 26.6. ob 21.00
Dune - puščavski planet, 27.6. ob 20.00
Eraserhead, 28.6. ob 21.00
KJE: Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana, Slovenia