Kmetijsko ministrstvo je bilo pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam so bile v zadnjih letih po oceni računskega sodišča le delno učinkovito. Ministrstvo je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, vendar pa ukrepi niso bili celoviti, sistematični in usklajeni. Ministrstvo bi moralo okrepiti tudi prenos znanja prek svetovalne službe kmetom ter izboljšati sodelovanje deležnikov, da bi se znanje o prilagajanju čim bolje prenašalo v prakso, opozarjajo revizorji računskega sodišča. 

Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam analiziralo v obdobju od začetka leta 2018 do sredine leta 2022. Revizijsko poročilo je izdalo danes in v njem zapisalo, da je bilo ministrstvo pri tem delno učinkovito.

Ministrstvo brez strategije

Prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe za ministrstvo ni bilo prioritetno. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, kot so ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za protislansko zaščito in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Financiralo je tudi raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe.

Vendar pa ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni načrtovalo na podlagi strategije. Prav tako ministrsrvo ni ugotavljalo, na katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Na ta način prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno tako, kot je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja in akcijskega načrta, ugotavljajo revizorji.

Podnebne spremembe so spremembe podnebja, ki trajajo dlje časa, povzročajo pa jih tako naravni procesi kot tudi antropogeni dejavniki. Posledice podnebnih sprememb se kažejo kot naraščanje temperatur, spreminjanje padavinskih vzorcev, vse pogostejši pa so tudi ekstremni vremenski dogodki, kot so suše, obilne padavine, neurja s točo in vetrom, pozeba in podobno.

Revizorji pri tem opozarjajo, da tak način delovanja povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe. Zato bo tudi dražja, kot bi bila sicer.

Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe, opozarjajo revizorji. 

Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, to pa je že med izvajanjem revizije sprejelo tudi akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.

Računsko sodišče je sicer že v letu 2021 izdalo poročilo o uspešnosti doseganja ciljev na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in opozorilo, da bodo mednarodno in nacionalno določeni cilji do leta 2030 s sedanjo strukturo in dinamiko izvajanja ukrepov le stežka dosegljivi.