Zračna blazina je sistem, ki preprečuje udarec z glavo v volanski obroč ali ob armaturno ploščo v primeru prometne nesreče (frontalni, bočni ali trk v zadek), zaščiti tudi celoten zgornji del telesa, nekateri novejši avtomobili pa ponujajo že tudi zračne blazine, ki ščitijo kolena in noge. 

Aktivira se pri hitrosti 25 km/h. Pri manjših hitrostih se zračna blazina ne aktivira. Senzorji na vozilu merijo mesto udarca in aktivirajo zračne blazine (pri bočnem udarcu le bočne zračne blazine, pri čelnem trku pa le prednje blazine). V primeru trka se zračne blazine aktivirajo v vsega 30 milisekundah. V tem času se zračna blazina zaradi eksplozije kompozitnih oksidantov napolni s plinom in to stanje zadrži naslednjih 120 milisekund. Za upravljanje z zračnimi blazinami skrbi poseben elektronski sklop, ki nadzoruje več senzorjev v avtomobilu, najpomembnejši od vseh pa je tako imenovani CCS (Car Crash Sensor), ki se sproži mehansko.



Mnogim je prav tako neznano, da se zračna blazina na voznikovi strani ob trku napolni s 60 litri plina, sovoznikova pa s kar dvakrat več plina. Sovoznikova zračna blazina se sproži pozneje kot voznikova, to pa zaradi daljšega potovanja glave do zračne blazine. Med aktiviranjem eksplozivnega polnjenja v zračni blazini nastane pritisk 200 barov.

Upravljalni sklop, zadolžen za aktiviranje zračnih blazin, obnavlja podatke iz ESP, pomočnika za zaviranje ter senzorjev za negativno akceleracijo. Kaj to pomeni? Če se vozimo z avtomobilom 40 km/h in se zaletimo v drevo, se aktivirajo zračne blazine. Če pa vozimo s hitrostjo 150 km/h in se zaletimo v avto, ki vozi 130 km/h, se blazine ne aktivirajo. Razlika med omenjenima primeroma je v negativni akceleraciji. Povedano laično, v prvem primeru je prišlo do močnega udarca, pri katerem se je hitrost s 40 km/h spustila na 0 km/h. Drugi primer je specifičen zaradi slabe negativne akceleracije, saj v trenutku trka v počasnejše vozilo vrednost, potrebna za aktiviranje CCS-senzorjev, ni bila dovolj visoka, udarec ni bil tako močan in je trajal dlje, zato se zračna blazina ni sprožila.



Na podlagi tega lahko sklenemo, da mora biti izpolnjenih več zahtev, da bi upravljalni sklop aktiviral zračne blazine. Zgodba o zračnih blazinah je postala aktualnejša po nesreči makedonskega pevca Tošeja Proeskega, ko se zračne blazine v njegovem touaregu niso aktivirale. Primer je bil specifičen zaradi tega, ker je avtomobil udaril v tovornjakovo prikolico, ki je visoka in se zato vsako nižje vozilo zaplete pod njo, kar pa ima usodne posledice.

Pomembno opozorilo:
Številni vozniki ignorirajo opozorilo, ko v avtomobilu zasveti lučka za "airbag", ki opozarja, da je prišlo do okvare nekega senzorja, ali kar je najpogostejši pojav, slabega kontakta kablov, ki so v veliki meri speljani pod voznikovim in sovoznikovim sedežem. Če vam posveti omenjena lučka, se obrnite na pooblaščeni servis, naj preverijo kontakte in spoje ter s pomočjo računalniškega programa spet ugasnejo svetlobno opozorilo lučke za "airbag" in s tem zračnim blazinam povrnejo normalno funkcijo. Če tega ne storite, se v 90 odstotkih primerov zračna blazina ne bo aktivirala, kar pa zagotovo ni cilj nobenega voznika.