Predvsem jeseni in pozimi, ko dežuje ali pa je megla, sistemi za preklop pogosto ne delujejo zanesljivo. Tudi v lažji megli ali v dežju je namreč lahko dovolj svetlo, da sistem ne prepozna razloga za vklop kratkih luči. Ko pa so vključene dnevne luči, so običajno izključene zadnje luči, kar je lahko zelo nevarno, saj vozniki, ki vozijo zadaj, ne vidijo takšnega avtomobila ali pa ga opazijo zelo pozno. V megli ali dežju bi moral torej voznik zasenčene in zadnje luči vključiti sam in se ne bi smel zanašati na avtomatiko. Enako velja tudi za vožnjo skozi predor.

Ste preverili, če na zadku vašega avtomobila v slabih svetlobnih pogojih svetijo luči? Prav možno je, da ne svetijo.

Sodobni avtomobili so danes večinoma opremljeni z led dnevnimi lučmi, ki svetijo spredaj, zadnje luči pa so ob zadostni dnevni svetlobi ugasnjene, saj jih zakon izrecno ne zahteva. Ko se začne temniti in tipala za svetlobo to zaznajo, se na tako opremljenih avtomobilih avtomatsko prižgejo zasenčene luči in zadnje luči.

To se na žalost pogosto dogaja, prihaja pa celo do ekstremov, ko na cesti denimo srečate avtomobil, ki celo v trdi temi vozi popolnoma neosvetljen. Pet let nazaj nam je bralec poslal video posnetek avtomobila, ki je brez luči po avtocesti brez luči vozil celo ponoči in to s hitrostjo 130-140 kilometrov na uro. Z avtomobilom seveda ni bilo nič narobe, saj so se zavorne luči in smerniki prižigali, le voznik ni vedel, da mora ročno prižgati »prave« luči. In tega se ni domisli niti po tem, ko ga je na neprižgane luči poskušal opozoriti skoraj vsak mimovozeči.

V primeru slabe vidljivosti je voznik odgovoren, da poskrbi za zadostno vidnost svojega avtomobila. Dnevne luči torej v tem primeru niso dovolj, saj zadaj ne svetijo. Voznik mora svoj avtomobil tudi poznati do te mere, da ve, če se žarometi vključijo samodejno, sicer jih mora prižgati sam. Voznikom svetujejo, da v vsakem primeru preverijo, če ima vozil, ki ga vozijo, samodejni vklop zasenčenih žarometov.

Prehitro prižiganje meglenk

Nekateri vozniki v mraku zelo radi vključijo meglenke, čeprav to ni potrebno ali je celo prepovedano. Zadnja meglenka je denimo primerna le za uporabo ob izredno slabi vidljivosti, saj lahko sicer moti voznike, ki vozijo za nami. Enako velja tudi za prednje meglenke, ki vozniku zares pomagajo le v gosti megli. Med sneženjem lahko meglenke zaradi svetlobe, ki se odbija od snežink, celo poslabšajo vidljivost, v dežju pa, ker so praviloma močnejše od zasenčenih žarometov, njihov svetloba pa se od tal pod ostrim kotom odbija naravnost v nasproti vozeče avtomobile, lahko oslepijo njihove voznike. Splošno pravilo za vožnjo v slabih svetlobnih pogojih ni uporaba meglenk ampak prilagoditev hitrosti in varnostne razdalje in povečana pozornost voznika.